Franja

prestaja|ti (-m) prestati muke: durchleiden, hud strah, težave: durchstehen, durchmachen, ausstehen; kazen: pravo verbüßen
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen

prestájati¹ (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova

4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare

preživ|eti¹ [é] (-im)

1. (ostati živ) am Leben bleiben, kaj (etwas) überleben

2. (prestati) überstehen; überdauern, hude čase s težavo: übertauchen, hinter sich bringen; dolgočasne ure: herumkriegen

quitte [kit] adjectif prost (dolga, obveznosti); nič dolžan

nous sommes quittes smo kvit
être, faire quitte à quitte biti kvit
il est quitte de toutes dettes nima več dolgov
être quitte de ses dettes (d'un souci) znebiti se, odkrižati se dolgov (skrbi)
je suis quitte envers toi ničesar več ti ne dolgujem
tenir quitte de oprostiti, odvezati od
vous êtes tenu quitte de ce que vous devez encore oproščeni ste dolga, ki ga še imate
on ne peut le tenir quitte de sa promesse ne moremo ga odvezati njegove obljube
je ne l'en tiens pas quitte pour cela tega ga ne odvežem, tega ga ne oprostim
en être quitte pour le majhno nevšečnost prestati, dobro jo odnesti
la voiture s'est re-tournée dans le fossé; j'en ai été quitte pour la peur avto se je prekucnil v jarek; samo malo strahu sem doživel (nič hujšega ni bilo)
en être quitte à bon marché poceni jo odnesti
jouer (à) quitte ou (à) double vse tvegati, vse staviti (pri igri)
quitte à tvegajoč, kljub, magari, čeprav, tudi če
vérifions les comptes, quitte même à perdre du temps preglejmo račune, tudi če izgubimo nekaj časa

racket² [rǽkit]

1. samostalnik
(peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost
domačno razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje
ameriško, sleng goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača
ameriško izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad
sleng poklic, stroka

a man in my racket sleng človek mojega poklica
it's a racket to je čista goljufija (prevara)
to go, to be on the racket veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živeti
to be in on the racket skrivaj držati s kom
to kick up a racket dvigniti hrup, delati kraval, razgrajati
to stand the racket prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice

2. neprehodni glagol
delati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati (večinoma racket about)
živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
relever l'ancre dvigniti sidro
relever un bateau zopet splaviti ladjo
relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
relever un compte napraviti kontni izvleček
relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
relever les espérances oživiti nade
relever une date zabeležiti datum
relever une faute grajati napako
relever les finances ozdraviti finance
relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
relever la moustache zavihati brke
relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
cela relève de ... za to je pristojen ...
se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

ride out prehodni glagol

ride out a storm navtika srečno prestati nevihto, figurativno obvladati, prebroditi (težavo)

rub² [rʌb] prehodni glagol & neprehodni glagol
otreti (se), frotirati (se), drgniti (se) (against, on ob)
brisati, meti; (po)gladiti; polirati; dotakniti se, poškodovati, zadati rano, ožuliti, povzročiti bolečino; natreti (with z)
figurativno prebijati se (through skozi)

to rub one's hands figurativno méti si roke, biti zadovoljen
to rub one's hand over s.th. z roko pogladiti kaj
to rub on s.o.'s feelings (za)boleti koga
to rub shoulders with s.o. figurativno družiti se s kom, biti zaupen s kom
to rub s.o. the wrong way figurativno iritirati, ozlovoljiti, ujeziti koga
it rubs me the wrong way figurativno ni mi pogodu, spravlja me v slabo voljo, iritira me
they rub through the world prebijajo se, rinejo nekako
we must rub through it to moramo prestati

rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

un rude appétit kolosalen apetit
un rude gaillard drzen, pogumen človek
un rude paysan preprost, robat kmet
climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
métier masculin rude težak poklic
tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti

rudīmentum -ī, n (rudis¹ ali erudīre) prvi poskus (poizkus, preskus), prva preizkušnja, prvi začetek, rudimènt, prvi (začetni) pouk na področju kake umetnosti, osnovna šola, (šola) vádnica, mala šola: Vell., Plin., Gell., Ap., Petr. idr., rudimentum regni puerilis L., prima rudimenta rhetorices Q. začetki, turpe rudimentum O., dura rudimenta belli V., rudimentum (de)ponere Suet., Iust. prebiti, prestati, dati skozi, rudimentum adulescentiae ponere L. poskusiti prvo mladeniško moč, magnorum praefectorum et ducum haec sunt incrementa et rudimenta Cu. semenišče in vadišče (začetek in mala šola), cuius (sc. Achillis) adortus cruda rudimenta et teneros formaverit annos Centaurus (sc. Chiron)? Stat.

Runde, die, (-, -n) krog (tudi Sport); Sport, Schach: kolo; beim Boxen: runda; (Umgang) obhod; (Tischrunde) omizje; eine Runde spendieren plačati rundo; die Runde machen razširiti se, iti iz rok v rok, iti od ust do ust; über die Runden bringen zdržati, prestati (kaj), spraviti skozi; über die Runden helfen ponagati premagati težave; über die Runden kommen zdržati; mit dem Geld: shajati (z)

skúšnja examen moški spol , épreuve ženski spol ; expérience ženski spol ; (gledališka) répétition ženski spol

pismena skušnja examen écrit, épreuve écrite, écrit moški spol
ustna skušnja examen oral, oral moški spol
življenjska skušnja expérience de la vie (ali du monde)
napraviti, izdelati, prestati skušnjo passer (ali réussir à, être reçu à) un examen
pasti pri skušnji échouer (ali être refusé) à l'examen, familiarno rater l'examen
iz skušnje par expérience
iz moje skušnje d'après mon expérience
skušnja uči da l'expérience enseigne que
skušnjo si pridobiti acquérir de l'expérience, gagner en expérience

skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
(gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados

sostener* (glej tener) držati, nositi, prenašati, podpirati; vzdrževati; braniti; trditi; izvesti; uveljaviti; ščititi; pospeševati

sostener correspondencia (con) dopisovati si (s)
sostener una lucha prestati borbo
sostener una tesis braniti tezo
sostiene que... trdi, da ...
no se puede sostener nevzdržno je
sostenerse držati se, naprej trajati; obdržati se; vztrajati
sostenerse en el aire plavati (viseti) v zraku
los precios se sostienen cene se držé

super-sum -esse -fuī -futūrus (super in esse)

1. o stvareh (kot ostanek ali prebitek) osta(ja)ti, prebi(va)ti, preosta(ja)ti, še biti prisoten (navzoč), še biti na voljo (na razpolago): Lamp., unum superesse laborem Enn. ap. Gell., quod superest fallaciae Ter., duae partes, quae mihi supersunt illustrandae Ci., quantum hominis avarissimi satietati superfuit Ci., cum hostes vestri tantum civium superfuturum putassent, quantum infinitae caedi restitisset Ci., quod omnino biduum supererat C., diei tantum superest L., cum audisset non multum superesse munitionis N., multaque de magnā superessent fercula cenā H., mihi vivam quod superest aevi, si quid superese volunt di H., tantum superesse maris, vox omnibus una V., spatia et si plura supersint V., quod superest, … morti … demitte V. ostanek; toda pogosto je quod superest = kar še ostane (narediti, storiti, reči), kar sem še hotel reči, končno, sicer: quod superest, scribe, quaeso, accuratissime, quid placeat Ci. ep., quod superest, oro, liceat dare tuta per undas vela tibi V., quod superest, laeti bene gestis corpora rebus procurate V., quod superest: haec sunt spolia et de rege superbo primitiae V., quod superest, … illae continuo saltus silvasque peragrant V., quod superfuit Ph. glede na ostalo (drugo); superesse v tmezi: Atheniensibus exhaustis praeter arma et naves nihil erat super N., illis vix decumae super portiones erant T., siquid super illi fuerit, id nobis sat est Pl., siqua super fortuna laborum est V.; superest z ut: Plin. iun., Lact., Vop.; z inf.: Plin., Tert., Lact. idr., supererat nihil aliud … quam per medios evadere hostes L., superest herbis sopire draconem O.; z dat. gerundivi: id (sc. temporis), quod gerendis rebus superesset, quieti datum L.

2. o osebah osta(ja)ti, preosta(ja)ti, še biti, še živeti, še biti živ, preživeti; supersum (pre)ostal sem: Auct. b. Hisp., Vop. idr., quod omni Gallia pacata Morini Menapiique supererant C., ex eo proelio circiter hominum milia CXXX superfuerunt C., nec quisquam peditum equitumve superfuit, qui in valle pugnaverunt L., te superesse velim V., nec fata vetabant stare decemque alios Priamum superesse per annos V., ut … superesse virum de tot modo milibus unum … videt O., dum superfuit Drusus T., cum superessent adhuc, qui spectaverant Suet.; v tmezi: iamque adeo super unus eram V.; z dat. preživeti koga, kaj, dlje (dalj časa) živeti kot … : tuom vis unicum gnatum tuae superesse vitae sospitem et superstitem Pl., Lucumo superfuit patri … , Arruns prior quam pater moritur L., superesse pugnae, fugae, ruinae urbis L., temporibus N. hude čase preživeti (prestati, prebiti), Neroni T., non enim desertis superfuit, sed desertor occidit Vell.

3. biti presežen (prebiten) kdo, kaj, biti na pretek (na prebitek) česa, osta(ja)ti kaj, biti v izobilju (zadosti) česa, več kot zadosti biti česa (naspr. deesse): quoi (= cui) tanta erat res et supererat? Ter., vereor, ne iam superesse mihi verba putes, quae dixeram defutura Ci. ep., quantum alteri sententiae deesset animi, tantum alteri superesse dicebat C., ut neque hostibus quicquam relinqueretur et sibi ac suis omnia superessent L., non solum ut esset pecunia, sed superesset etiam N., fama Iovi superest O., quamdiu supererunt (sc. vires aegroto) Cels., equi ad usum et ad decus supererant T., tantum illi (sc. Tito) … ingenii … superfuit Suet.; pesn.: modo vita supersit V. da bi le zadosti dolgo živel, superesse labori V. ali Veneri Col. v zadostni meri biti kos, dovolj biti dorasel (čemu, komu); occ. (v negativnem pomenu) preveč biti, odveč(en) biti, nepotreben biti: non defuisse magis quam superfuisse Varr. ap. Gell., ut neque absit quidquam neque supersit Ci., id Masinissae satis esse et fore, quod populo Romano superesset L., exilis domus est, ubi non et multa supersunt H.

4. pomoči (pomagati), na pomoč priti (prihajati), na pomoč priskočiti komu: ne, si superesset, eripere legibus reum, sin deesset, destituere ac praedamnare amicum existimaretur Augustus ap. Suet., superesse alicui Gell. biti zavetnik koga, biti komu v oporo (pomoč), stati komu ob strani.

5. biti nad čim, moleti, štrleti: agnoscit Iasona … armaque quique cava superest de casside vultus Val. Fl.

6. biti postavljen nad koga ali kaj, biti predstojnik (vodja, vodnik, voditelj, usmerjevalec) česa, voditi kaj: deos nobis superesse custodes Arn., superesse unctionibus, libidinum tutelis Arn.

Opomba: Zastar. obl. pr. superescit (= superest): Acc. ap. Non., Enn. ap. Non.

test¹ [test] samostalnik
preskus, preizkušnja, poskus; izpraševanje, preiskava, presoja (sposobnosti, kakovosti):
psihologija naloga, vprašanje pri presoji inteligence; test, manjši izpit; preizkusni kamen; kriterij
kemija poskus, analiza, reagent
medicina proba, test; poskusni vzorec; poizkusno vrtanje (za nafto)
tehnično lonec za taljenje ali čiščenje kovine; peč, talilnica za čiščenje kovin (zlata, srebra)
zgodovina prisega zvestobe

a test of (ali for) iron reagent za železo
crucial test najtežja preizkušnja
qualitative (quantitative) test kemija kvalitativna (kvantitativna) analiza
tuberculin test medicina tuberkulinska proba
Wasserman test medicina Wassermannova reakcija
to put to the test preizkusiti
to stand the test prestati preizkušnjo
to take the test zgodovina priseči zvestobo

tide² [táid] neprehodni glagol
teči; plavati s tokom; imeti plimo in oseko; (časovno) segati; izpluti oziroma pripluti s plimo
zastarelo zgoditi se
prehodni glagol
gnati s plimo, s tokom
figurativno pomagati (komu) (čez težave)

to tide over s.th. figurativno iti preko česa, prebroditi kaj, prestati kaj
to tide over one's difficulties prebroditi svoje težave
to tide s.th. up the river gnati kaj po reki navzgor (o plimi)