Franja

éteindre* [etɛ̃drə] verbe transitif pogasiti, ugasiti

él izklopiti, izključiti; gasiti (apno); ugasiti (žejo); iztrebiti (ljudstvo); zatreti (upor); zatemniti (slavo); zabrisati (un souvenir spomin); omiliti (barvo, vnemo, častihlepje, šum)
s'éteindre ugasniti (tudi figuré); umreti; poiti, prenehati (ogenj); obledeti (barva); figuré izginiti; miniti, iti h kraju, izumreti
éteindre le feu, un incendie, une bougie pogasiti ogenj, požar, ugasiti svečo
éteindre une chambre, la radio, la télévision ugasiti luči sobi, zapreti radio, televizor
éteindre la douleur uspavati bolečino
éteindre sa soif ugasiti si žejo
éteindre sa dette odplačati, odpisati svoj dolg
le feu s'éteint faute de bois ogenj ugaša, ker ni drv
son souvenir ne s'éteindra jamais spomin nanj ne bo nikoli ugasnil
cette race s'éteint ta rasa izumira

fallen (fiel, gefallen) pasti, padati; (abfallen) upadati; Worte: biti izrečen; fallen lassen spustiti; sich fallen lassen vreči se, spustiti se; jemanden fallen lassen prenehati se družiti z; fallen an/auf (in jemandes Besitz kommen) pripasti; fallen auf eine Fährte: izslediti; fallen in, unter eine Kategorie, Rubrik: spadati v; fallen auf ein Datum, einen Tag: sovpasti z, pasti na; ins [Schloß] Schloss fallen zapreti se; zur Last fallen biti v breme, bremeniti; zum Opfer fallen biti/postati žrtev; in die Rede fallen skočiti v besedo; schwer/leicht fallen težko (mi, ti...) je, s težavo (es fiel mir schwer s težavo sem...) ; aufs Herz fallen težiti srce

fēsta f

1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
festa nazionale državni praznik
celebrare la festa praznovati
ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
festa di famiglia družinski praznik
festa di precetto relig. zapovedani praznik
buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

2. pog. rojstni dan; god:
la festa delle matricole brucovanje

3. prost dan:
far festa prenehati delo; praznovati
aver festa praznovati, biti prost, ne delati
è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

4. praznovanje, zabava:
organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven

fonction [fɔ̃ksjɔ̃] féminin funkcija, opravilo, služba, službeno mesto, službeno delovanje, posel

fonction mathématique matematična funkcija
en fonction de ustrezno, po, gledé na, z ozirom na
s'acquitter de ses fonctions opravljati svoje funkcije
cesser ses fonctions prenehati s svojimi funkcijami
entrer en fonction(s) nastopiti službo, prevzeti posle
destituer, relever, renvoyer quelqu'un de ses fonctions koga odstraniti z njegovega službenega mesta
être en fonction biti v aktivni službi
être promu à une nouvelle fonction napredovati na novo službeno mesto
être (en) fonction de quelque chose biti odvisen od česa
exercer une fonction izvrševati neko funkcijo, opravljati službo
faire fonction de fungirati kot, opravljati funkcijo, službo; nadomestovati
initier quelqu'un à ses fonctions koga v njegovo funkcijo; službo uvesti
quitter ses fonctions iti v pokoj
résigner ses fonctions odložiti svoje funkcije
(populaire) il fait bien ses fonctions on jé, pije in spi dobro

full-stop [fúlstɔ́p] samostalnik
pika

to come to a full-stop prenehati

fundō² -ere, fūdī, fūsum (prim gr. χέω [iz *χεƑω]) lijem, χοή in χύσις liv, lat. fūtis, fūtilis; menda sodita sem tudi con-fūto in ef-fūtiō)

I.

1. (o tekočinah) liti, izliti, preliti, vliti, zliti: sucum Lucr., humi merum V. škropiti, purum inter cornua vinum O., lacrimas (točiti) V., L., O. ali fletūs O., fundit Anigros aquas O., f. cruorem O., sanguinem Ci., V., O., Cu., (zevg.) vocem ali vitam cum sanguine V., O. s prelito krvjo prenehati govoriti, dušo izdihniti, f. glandes Auct. b. Afr., aera V. ali aes Plin., Iust. ali vitrum Plin. liti, topiti, taliti; z meton. obj.: duo carchesia Baccho humi f. V. (dve pitni posodi) = tekočino iz dveh pitnih posod), pateram vaccae media inter cornua f. V., Theodorus Sami ipse se ex aere fudit Plin. se je ulil (zlil), cum eius (statuae) membra fudentur Q., fusis omnibus membris Q. Na vprašanje odkod? z abl.: vina pateris V., vina patera in aras O., laticem urnis O., hanc (aquae vim) locis superioribus in Caesaris partem Auct. b. Alx.; s praep.: f. sanguinem e patera Ci., novum liquorem de patera H. Med. liti (intr.), teči, pretakati se, izlivati se, ulivati se (lat. pt. pf. se sloveni večinoma s pt. pr.): funditur ater ubique cruor V., cruor fusus O., sanguis in corporibus fusus Ci., nimbi funduntur ab aethere O., ingentibus procellis fusus imber L. ulivši se, Strymon funditur in sex lacus Plin.; refl. f. se razpliniti (razbliniti) se: litterā fundente se Plin.

2. meton.
a) namočiti, omočiti: tempora multo mero Tib.
b) (kot medic. t. t.) f. aliquem drisko povzročiti komu, dristiti: si compresserit aliquem morbus aut fuderit Cels. —

II. metaf. (o netekočih stvareh)

1. iztres(a)ti, izsuti, sipati, metati, lučati, (za)degati = zagnati: picem reliquasque res, quibus ignis excitari potest, fundebant C. so sipali, f. segetem in Tiberim L., nuces fusae (namreč v reko) L., f. odores in pectora O., fundunt simul undique tela V., f. sagittam Sil., rapa funditur Plin.

2. occ.
a) roditi, poroditi, obroditi: quem (Mercurium) candida Maia … fudit V., fudit equum magno tellus percussa tridenti V., tellus hederas fundet V., f. nictum V., quae (terra) … fundit frugem Ci., illa (ova) fetum fundunt Ci., animal prope certo tempore fudit omne Lucr., cunabula tibi flores fundent V., okrog tvoje zibelke bodo cvetlice rastle, Africa asinorum … multitudinem fundit Plin., cum centesimo Leontini campi fundunt Plin., f. infuntem, geminos infantes Hier.
b) izli(va)ti, razli(va)ti, širiti, razširiti, razprostreti: lumine adempto animam moribundo corpore fudit Lucr. je (izlil =) izdihnil dušo, visus Iuli fundere lumen apex V., fronde fundet virgulta et umbras (arbor) V., navis … latius fundere incendium coepit Cu., f. comas Lucan., Cicero hanc famam latius fudit Q., fundere, quae naturā contracta sunt Q.; pesn.: habenas fluviorum f. Val. Fl. rekam popustiti brzde; refl.: qua se plena per insertas fundebat luna fenestras V. se je mesečina ulivala, agmina se fundunt portis V. ali fundunt se carcere … equi Val. Fl. se usujejo; o govoru in govorniku: ipsa … se cum gestu fundit oratio Ci., tum se latius fundet orator Ci.; med.: ne (vitis) in omnes partes nimia fundatur Ci. da se preveč ne razplete, da ne gre preveč v vilice, da ne gre preveč na vse strani, da se preveč ne razveji, utrumque eorum fundi quodammodo et quasi dilatari putant Ci., semper ex eo, quod … latissime funditur, tota res appellatur Ci., homines fusi per agros vagantur Ci. se razkropljeni, raztreseni klatijo, apes circum lilia funduntur V. se usipljejo, folia circum funduntur V., a vertice flamma funditur V., flamma fusa e capite L.
c) (sovražnike v vojni) razkropiti, razpršiti, poraziti, potolči, premagati: Hirtius hostes fudit Ci., f. hostium copias Ci., C., sat funera fusi vidimus V. kot premaganci, hostes de iugis f. L.; meton. o vojskovodji: quo proelio Mardonius (= Mardonii exercitus) fusus est N. Pogosto v aliter. zvezi s fugare (gl. fugō): copiae fusae fugataeque sunt N., ut Parthos fugaret ac funderet Vell.; v raznih različicah brez aliter., npr.: hostium exercitum caesum fusumque cognovi Ci., omnibus hostium copiis fusis armisque exutis C., fusus pulsusque L., prima nos fundere sternereque T. Med.: fugā fundi L. razkropiti se na begu.
č) izustiti (glas, glasove idr.) od sebe dati, glasiti, (iz)govoriti, iznebiti se besed(e), (besedo, besede) bruhati: mera mendacia Pl., inanes sonos, physicorum oracula, versūs … ex tempore Ci. sipati, verba Ci., O., vox funditur Ci., f. haec dicta, talia, has ore loquelas, preces pectore ab imo V., opprobria rustica, opes H., verba in auras, convicia in aliquem O., voces Sil., preces Ap., Eccl., carmen Ci. spesniti, diras preces T. grozne (za)kletve, iras inanes Val. Fl.
d) (po)tratiti: tu verba fundis hic, sapientia? Ter., incassum fusi labores V. zastonjski trud.
f) na (ob) tla vreči, — treščiti, podreti, zlekniti: nec prius abstitit, quam septem ingentia victor corpora fundat humi V., dicitur (Ascanius) manu fudisse Numanum V., hunc ego … ingenti resupinum pondere fudi O. duos diverso vulnere fudit O., Steropen quod fuderat arcu Val. Fl.; v pass.: corpora ferro fusa iacebant V. — Od tod adj. pt. pf. fūsus 3, adv. -ē

I. lijoč (kot medic. t. t.), ki ima drisko, dristav: alvus fusior Cels. —

II. metaf.

1.
a) o krajih, zraku = razširjen, (na) daleč se razprostirajoč (raztezajoč), prostran: partem fusi monstrantur in omnem ingentem campi V. non fusior ulli terra fuit domino Lucan., aër fusus et extenuatus sublime fertur Ci.
b) o telesu: širok = močan: sunt fusa et candida corpora (Gallorum) L.; o roki: eadem (manus) fusius paulo in diversum resolvitur Q. širše.

2. zleknjen, ležeč: (Cerberus) fusus humi V., corpora fusa per herbam V., fusus in herba, in pellibus ursae O., fusa membra toro O., fusae per colla coronae O.

3. prosto se spuščajoč, padajoč, o laseh tudi razpleten, razpuščen, prost: crines V., fusus in pectore barbam (gr. acc.) V. s prosto na prsi se spuščajočo brado, togae fusae Suet. preohlapne (naspr. restrictae pretesne).

4. (o govoru) obširen, raztegnjen, dolgovezen, gostobeseden, neprisiljen: genus orationis fusum atque tractum Ci., genus sermonis … non fusum ac profluens, sed … Ci., materia abundantior atque ultra quam oportet fusa Q., constricta in latius fusa narratio Q., poëma initio fusum Q., fusi numeri Q., lingua Graeca prolixior fusiorque quam nostra Gell., multa quidem dici quamvis fuse lateque possint Ci., fuse lateque dicendi facultas Ci., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc articulatim distincteque dicuntur Ci., haec uberius disputantur et fusius Ci., fusius et ornatius rem exponere Q.; metaf. (o piscu, govorniku): fusus Herodotus Q., magis fusus Aeschines Q., in locis ac descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q.

glaive [glɛv] masculin, poétique meč; figuré vojna

le glaive de la justice, de la loi meč pravice, zakona, sodna oblast
remettre le glaive au fourreau (figuré) prenehati s sovražnostmi
tirer le glaive (figuré) zgrabiti za meč, udariti

guaina f

1. nožnica:
rimettere la spada nella guaina pren. zakopati bojno sekiro; prenehati s sovražnostmi

2. anat. ovoj, ovojnica

3. steznik

guantone m

1. poveč. od ➞ guanto

2. šport boksarska rokavica:
incrociare i guantoni pomeriti se na boksarskem dvoboju
appendere i guantoni al chiodo pren. obesiti boksarske rokavice na klin, prenehati z boksom

halt¹ [hɔ:lt] samostalnik
premor, počitek (med pohodom, na potovanju), počivališče
figurativno premirje
britanska angleščina postajališče (vlak, avtobus)
arhaično šepanje

to bring to a halt; ali to call a halt prenehati, ustaviti
to come to a halt; ali to make a halt zaustaviti se

hostility [hɔstíliti] samostalnik
sovražnost (to, against do)
množina vojna, borba, sovražnosti

to open hostilities začeti borbo
to suspend hostilities prenehati z borbo
hostilities only le za primer vojne

ineffective¹ [iniféktiv] pridevnik (ineffectively prislov)
neučinkovit, brezuspešen, nesposoben, jalov

pravno to become ineffective prenehati veljati

končáti acabar; terminar; finalizar; llevar a cabo

končati pismo terminar la carta
končati priprave ultimar los preparativos
končal je z besedami, da ... acabó diciendo que...
končati se acabarse, terminarse; (prenehati) cesar
končati se na soglasnik terminar en consonante
dobro (slabo) se končati salir bien (mal); tener éxito (mal resultado)

Kraft, die, (-, Kräfte) sila (tudi Physik, figurativ); moč; Recht veljava; (Führungskraft) kader, delavec; die treibende Kraft gonilna sila; lebende Kraft Heerwesen, Militär živa sila; Recht in Kraft treten začeti veljati; außer Kraft treten prenehati veljati; in Kraft setzen uveljaviti; außer Kraft setzen razveljaviti; aus eigener Kraft z lastnimi silami; aus voller/mit aller Kraft na vso moč
Kräfte: bei Kräften sein biti pri močeh; mit frischen Kräften s svežimi močmi; mit vereinten Kräften z združenimi močmi; mit letzten Kräften z zadnjimi močmi; nach Kräften po najboljši moči; zu Kräften kommen priti k sebi; was in meinen Kräften steht kar je v moji moči; alle Kräfte einsetzen napeti vse sile/vse moči; am Ende seiner Kraft nehmen biti s svojimi močmi na koncu

lira²

A) f

1. glasba lira

2. knjižno lirsko pesništvo:
spezzare la lira prenehati s pesnikovanjem, ne pesniti več

3. sirarska lira

4. astr. lira (ozvezdje)

B) agg. invar. zool.
uccello lira lirorepec (Menura superba)

mind¹ [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca

obdel|ovati² (-ujem) obdelati zemljo: bestellen, bewirtschaften, kultuvieren, unter dem Pflug haben, (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
ki jo je mogoče obdelovati kultivierbar
prenehati obdelovati brachlegen
začeti obdelovati unter den Pflug nehmen, in Kultur nehmen

obléganje siege; arhaično beleaguerment

odločno nadaljevati z obléganjem to push ahead with a siege
prenehati z obléganjem, opustiti obléganje to raise a siege

odpove|dati¹ [é] (-m)

1. (ne delovati, prenehati delovati) tehnika, medicina ausfallen, medicina versagen
odpovedalo mu je srce er ist an Herzversagen gestorben

2. naboj: versagen, ein Blindgänger sein
naboj, ki je odpovedal der Blindgänger, grobo: der Rohrkrepierer

3. (ne izpolniti pričakovanj) versagen; (ne vzdržati pritiska) človek: umfallen
figurativno če vse odpove wenn alle Stränge reißen

odstaviti glagol
1. (umakniti s štedilnika) ▸ levesz, félreveszKo zavre, posodo odstavimo z ognja in juho naložimo na krožnike. ▸ Amikor felforrt, levesszük a tűzről az edényt, és a levest kimerjük a tányérba.
2. (odstraniti s položaja) ▸ levált, menesztZa nova šoka so poskrbeli v Triglavu in Muri, kjer so odstavili trenerja. ▸ Meglepetést okoztak a Triglavnál és a Muránál, ahol menesztették az edzőket.
3. (prenehati dojiti) ▸ abbahagyja a szoptatást, elválasztPo sedmih tednih mati prerijskega psa odstavi mladiče, ki se zatečejo na obrobje mesta. ▸ Hét hét eltelte után az anyaprérikutya elválasztja magától a kölykeit, amelyek a város szélén találnak menedéket.