Franja

проход m prehod; prehajanje;
горный проход gorski prelaz;
задний проход (anat.) ritnik;
мне от него прохода (проходу) нет ne pusti me pri miru;
не давать прохода (проходу) кому nadlegovati koga

прохождение n prehajanje, prehod; prebijanje, vrtanje; mimohod;
п. курса obiskovanje tečaja

ход m hod, gibanje; tek, potek; prehod, rov; vhod; poteza;
х. событий potek, razvoj dogodkov;
х. машины delovanje stroja;
чёрный х. zadnji vhod;
крёстный х. procesija;
ход коня poteza s konjem v šahu;
дать х. делу sprožiti zadevo, postopek;
это у нас в ходу to je pri nas v rabi;
такой товар не в ходу tako blago ne gre, ni povpraševanja po njem;
пустить машину полным ходом pognati stroj z vso hitrostjo;
тихим ходом z majhno hitrostjo;
задний х. vzvratna vožnja;
холостой х. prosti tek (stroja);
пустить в ход все средства uporabiti vsa sredstva;
ему не дают хода tlačijo ga v ozadje, ne puste ga napredovati;
чей ход? kdo vleče? (v šahu);
ваш ход vi ste na vrsti (pri igri);
ему ходу нет ne pride naprej;
на всём ходу v polnem teku;
дать (наддать, прибавить) ходу pospešiti korak

agēa -ae, f (iz gr. ἀγυιά) prehod na ladji, po katerem se pride do veslačev: Enn., Isid., P. F.

archway [á:čwei] samostalnik
obokani prehod; obok

assordimento m

1. oglušitev

2. jezik prehod zvenečega v nezveneč glas

Ausreise, die, (-, -n) prehod meje, izstop (iz države)

Bahnübergang, der, prehod čez progo, cestni prehod, (schienengleich v istem nivoju, nivojski, gesichert zavarovan)

bloccare

A) v. tr. (pres. blōcco)

1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto

2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

3. ekon. blokirati, zamrzniti:
bloccare i prezzi zamrzniti cene
bloccare un conto blokirati račun

B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo

C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
il motore si è bloccato motor se je zaustavil

callaia f prehod v živi meji; ekst. poljska stezica

chicane [šikan] féminin šikana, malenkostno sitnarjenje ali nagajanje; zavijanje, krivljenje zakonov; pričkanje; veselje, nagnjenje za pravdanje; technique vrsta ovir na cesti, da so vozniki prisiljeni voziti v cikcaku; cikcakast prehod

chicanes d'un barrage de police cikcakasti prehod skozi policijsko zaporo
chercher chicane à quelqu'un iskati prepira s kom

cholémie [kɔlemi] féminin, médecine prehod žolča v kri; kvota žolča v krvi

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

close³ [klous] samostalnik
ograjen prostor, ograda; plot; šolsko dvorišče, igrišče; področje stolne cerkve
škotsko prehod skozi hišo, uličica

crossing-place [krɔ́siŋpleis] samostalnik
označen prehod za pešce, zebra

cross-over [krɔ́sóuvə] samostalnik
cestni nadvoz; prekrižani prednji del obleke
biologija prehod faktorja na drugi kromozom

déclassement [-smɑ̃] masculin uvrstitev, prehod v nižji razred

defiléu -ri f georg. dolinski prehod

dénasalisation [-zalizasjɔ̃] féminin prehod nosnega v ustni govorni glas

dévolution [-lüsjɔ̃] féminin pripadlost, pripadanje; prehod dednih pravic