Franja

Zadetki iskanja

  • dēclāmatiō -ōnis, f (dēclāmāre)

    1. govorniška vaja: Corn., Q., sic haec mihi nunc est senilis declamatio Ci.; met. predmet govorniške vaje, umetelno predavanje, šolski govor: Val. Max., Sen. rh., Iuv., Suet.

    2. occ. (prazno, glasno) govorjenje, govoričenje, besedičenje, besedovanje, puhlo deklamiranje, govorniško ropotanje: desinamus vulgari declamatione contendere Ci., non placet mihi inquisitio candidati … , non declamatio (nekateri pišejo denuntiatio) potius quam persalutatio Ci., sequitur, ut materiae abhorrenti a veritate declamatio quoque adhibeatur T.
  • défrayer [defrɛje] verbe transitif oprostiti stroškov (quelqu'un koga); biti edini ali glavni predmet; (figuré)

    défrayer la conversation vzdrževati, skrbeti za pogovor
    être défrayé de tout nobenih stroškov ne imeti, imeti vse prosto, zastonj
    défrayer la compagnie zabavati družbo
    se défrayer plačati zapitek
    il a défrayé la chronique ces temps derniers zadnje čase je on glavni predmet kronike
  • dénantir [-nɑ̃tir] verbe transitif vzeti nazaj zastavljeni predmet; odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj)

    se dénantir dati zastavljeni predmet iz rok; znebiti se (de quelque chose česa)
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • dépôt [depo] masculin odložitev; shranitev, shramba; deponirani predmet ali znesek, polog, depozit; (hranilna) vloga; skladišče, zaloga; arhiv; prijava (patenta); (zaupani) zaklad; chimie usedlina, gošča, sediment; pokop (mrliča); policijski zapor; (= d'ordures) odlagališče, smetišče; zbirni prostor, park, garaža za vozila

    en dépôt ležečna pošti, na postaji
    dépôt d'autobus remiza, park za avtobuse
    dépôt des bagages prtljažnica, prostor za prtljago
    dépôt en banque depozit v banki
    dépôt de bilan prijava konkurza
    dépôt central nabiralni center
    dépôt dans une chaudière usedek, usedlina v kotlu
    dépôt d'épargne hranilna vloga
    dépôt d'essence skladišče bencina
    dépôt frigorifique hladilnica
    dépôt de locomotives remiza za lokomotive
    dépôt léga! obvezna oddaja izvodov knjig za državne knjižnice
    dépôt logistique oskrbovalno skladišče
    dépôt du manteau odložitev, shranitev plašča v garderobi
    dépôt de mendacité ubožnica
    dépôt mortuaire mrtvašnica
    dépôt de pompes à incendie gasilski dom, shramba
    dépôt de poussière, de boue plast prahu, blata
    avoir masculin en dépôt depozitno imetje
    banque féminin de dépôt depozitna banka
    mandat masculin de dépôt zaporni ukaz
    mise féminin en dépôt shranitev, shramba
    faire le dépôt d'une somme deponirati znesek
    prendre en dépôt vzeti v shrambo, v shranitev
  • derision [dirížən] samostalnik
    zasmehovanje, norčevanje, zasmeh
    arhaično predmet posmeha

    to hold in derision posmehovati se
    to bring into derision osmešiti
    to be the derision of, to be in derision biti v posmeh
  • desempeñar odkupiti zastavljeni predmet (biago); oprostiti (dolgov); izpolniti (obveznost); izvesti, opraviti; opravljati (službo)

    desempeñar un encargo opraviti naročilo
    desempeñar un papel igrati vlogo (na odru)
  • dēsīderium -iī, n (dēsīderāre)

    1. hrepenenje, poželenje, želja, koprnenje, pogrešanje: desiderium est libido eius, qui nondum adsit, videndi Ci., me tanto desiderio afficis, ut … Ci. vzbujaš mi tolikšno hrepenenje, idque faciunt cum desiderio Ci., desiderio tabescere Ci., macerare aliquem desiderio L., desiderio macerari Sen. ph., demus … hoc desiderio iam paene publico, ne … Q.; pesn.: desiderī temperare pocula H. čaše hrepenenja = ljubezenski napoj; v pl.: desideriis icta fidelibus patria H. z bridkim hrepenenjem prežeta zvesta domovina. Večinoma z objektnim gen.: d. Athenarum Ter., coniunctissimi atque amantissimi viri Ci., flens dolore ac desiderio mei Ci., tota Italia desiderio libertatis exarsit Ci., miserum desiderium urbis me tenet Ci. ep. kar koprnim po mestu, esse in desiderio rerum sibi carissimarum Ci. želeti si, aliae cuius d. rei Lucr., d. tam cari capitis H., eadem causa dictatoris desiderium senatui fecit L. je senatu vzbudil željo, voliti diktatorja, parentium patriaeque explere desiderium L.; nam. objektnega gen. z ad: aliqua vis desiderii ad sanandum volnus iniuriae Ci. ep.; tudi: desiderio id fieri tuo (= tui) Ter.; s subjektnim gen. (redk.): desideria imperitorum commovere Ci., omnium civium desiderio revocari Ci., sum in desiderio civitatis Ci. država si me želi, de horum desiderio cotidie aliquid audiebam Ci.; z obema gen.: filii parvi desiderium mei Ci.; desiderium v finalnem dat.: magno desiderio fuit ei filius Ter.; met. predmet hrepenenja (poželenja): meum d. Ci. ep., nunc (mihi) desiderium curaque non levis H., cum desiderio meo nitenti Cat.; v pl.: Petr.

    2. pren. potreba, nuja: cibi potionisque d. naturale L., d. corporum L., Plin., Veneris, humoris (= aquae) Cu., hae manus suffecere desiderio meo Cu.

    3. met. (v cesarstvu) želja, prošnja: desiderio alicuius indulgere Plin. iun., desideria provinciarum Plin. iun. ali adeuntium hominum ali militum Suet., desideria militum ad Caesarem ferre, desideria legionum T.
  • dēsultōrius 3 (dēsultor) odskakovalen, odskakovalčev, skakačev: Suet., M.; kot subst. dēsultōrius -iī, m (sc. equus) odskakovalčev konj: mihi videtur … quasi desultorius in quadrigarum curriculum incurrere Ci.; pren. odskakujoč, preskakujoč (prehajajoč) zdaj na ta, zdaj na oni predmet: scientia Ap.
  • disciplīna -ae, f (discipulus) (snovni pomen) šola; od tod:

    I.

    1. učenje, poučevanje, pouk, nauk: Col., Suet., adulescentīs in disciplinam ei tradite! Ci., dare aliquem alicui in disciplinam Ci., ad eos (druidas) magnus adulescentium numerus disciplinae causā concurrit C., adhibere disciplinam alicui L. koga v uk da(ja)ti, educatio et d. Q., omnis disciplina memoriā constat (je v spominu) Q.; disciplinae esse aliis Pl. drugim za zgled biti; s subjektnim gen.: iudicum d., relictā virorum bonorum disciplinā Ci., d. caelestium praeceptorum Vell., parentum Iust.; z objektnim gen.: philosophia continet bene vivendi disciplinam Ci., res, quarum disciplina est Ci. ki se dajo učiti, do illis multarum artium (v mnogih umetnostih) disciplinam Ci.

    2. met. izobrazba, znanje, veda, vednost, umetnost, učni predmet, stroka: homo summā disciplinā Ci., plus veritatis quam disciplinae (znanja) possidet in se Ci., Etruriae a dis tradita d. Ci. vedeštvo, erat Italia tunc plena Graecarum disciplinarum Ci., e ludo atque pueritiae disciplinis (od učnih predmetov deške dobe) … in militiae disciplinam profectus est Ci., disciplinis erudiri N. v strokah, Corinthus disciplinis erudita Corn., disciplinis fallacissimis eruditus Auct. b. Alx. v umetnostih kar najbolj pretkanega sleparstva, habere quasdam etiam domesticas (že lastne) disciplinas Ci., disciplina iuris civilis Ci. pravoznanstvo, bellica Ci. ali militaris N. vojaška taktika, navalis Ci. izurjenost v mornarstvu, magorum Ci. mantika, iusti Ci. nravoslovje, etika, dicendi Ci. govorništvo, memoriae Ci. mnemonika, Etrusca Ci., d. populorum Ci. umetnost v vladanju nad ljudstvi, sapientiae L. filozofija, disciplinae liberales (= pesništvo, govorništvo, pravoznanstvo) Vell., animum disciplinis exercuit Vell., disciplina musices Q., animum disciplinis meliorem fieri Q., d. augurandi Suet.; occ.
    a) učenje, učni način, učna metoda: Hermagorae d. Ci.
    b) (filozofska ali retorska) šola, (filozofska) struja: d. mollis Ci., qui sunt ab ea disciplina Ci., summus doctor istius disciplinae Ci., d. Stoicorum, Peripateticorum Ci., tres trium disciplinarum principes Ci.
    c) pl. konkr. α) učilišča: itinera … disciplinarum Ci. β) ločine: philosophorum Ter.

    II.

    1. pren. vzgoja, vzreja, red: d. puerilis Ci., ut eum disciplina patris similem esse cogeret Ci., d. familiae (sužnjev) gravis Ci., in furis atque divisoris disciplina educatus Ci., d. civitatis Ci. red v državi, severa domi disciplina Ci., vetus illa equestris d. Ci., a pueris nullo officio aut disciplina assuefacti C., labante (labente) disciplinā L., d. veterum Sabinorum L., vetus d. regum Ci. strogost, d. maiorum T., disciplinam domesticam diligenter severeque regere Suet.; occ. (vojaška) disciplina, strogi red: militiae (vojaške šole) d. Ci., d. populi Romani Ci., maiorum S., militaris L. idr., castrensis Ps.Q., castrorum Plin. iun., Suet., modestia militaris, veteris disciplinae decus T., disciplinam (militarem) severissime regere Suet., Eutr.

    2. met. red, uredba, način (življenja), ureditev (življenja), šega, navada, običaj, načela, pravila, politika: earum artem et disciplinam colere Pl., nostra illa disciplina vetus, non haec, quae nunc increbruit Ci., certa vivendi d. Ci., mores et disciplinam avi imitari Ci. značaj in navade, barbariam ex Gaditanorum moribus disciplināque delere Ci. iz navad in načina življenja, meretricia d. Ci. načela vlačuge, d. sacrificandi L. obred, Macedonum regum, Persarum Cu., tenax disciplinae Cu. trdno zvest načinu svojega življenja, novitas incognitae disciplinae Vell., d. publica Icti., Eccl. javni red, redarstvo; v pomenu politika: eādem disciplinā uti Pl., nam disciplina est eis adnumerarier ancillas primum … Ter., disciplinae sanctitas L. poštenost politike; occ. državni red, ustava, ustavna ureditev: d. rei publicae, Lycurgi, Lacedaemoniorum Ci., d., quam a maioribus accepimus Ci., disciplinam dare Ci., d. civitatis Sen. ph., earum civitatum severissima d. T. — Soobl. discipulīna -ae, f: Pl.
  • discipline [-siplin] féminin

    1. strog red, stroga pravila, disciplina; strahovanje

    2. religion bičanje, bič

    3. veda, stroka, veja, panoga znanosti, disciplina, predmet znanosti

    discipline de fer, sévère, militaire železna, stroga, vojaška disciplina
    discipline scientifique znanstvena disciplina
    discipline de soi-même obvladanje svojih nagonov
    coup masculin de discipline (religion) udarec z bičem
    compagnie féminin de discipline (militaire) kazenska četa
    se donner la discipline (religion) bičati se
    enfreindre la discipline prekršiti disciplino
    quelles disciplines enseignez-vous? katere predmete poučujete?
    ce professeur fait régner la discipline dans sa classe pri tem profesorju vlada disciplina v razredu
    se plier à la discipline syndicale ukloniti se, podvreči se sindikalni disciplini
  • discursif, ive [diskürsif, iv] adjectif sklepajoč, prehajajoč od predmeta na predmet, diskurziven, logičen

    méthode féminin discursive diskurzivna metoda
  • Diskussionsgegenstand, der, predmet razprave/diskusije
  • dolor -ōris, m (dolēre)

    1. telesna bolečina, bol: corporis Ci., Lucr., pedum Ci., articulorum Ci. ep., dolorem morbi ferre non posse Ci., d. capitis, dentium Lucr., Cels. idr., oculorum Lucr., Aur., laterum H. zbadanje, calculi dolor L. epit. bolečine zaradi kamnov; occ.: e dolore laborare Ter. imeti porodne bolečine.

    2. duševna bolečina, bol, bolest, otožnost, žalost: dolor est aegritudo crucians Ci., d. muliebris L., femineus, virgineus O., mutuus Cu., in-fixus haeret animo dolor Ci., animi dolorem tegere L., hoc est mihi dolori Ci. to me žalosti, in dolore esse Ci. žalostiti se, dolorem accipere (ex) aliqua re, dolorem capere ab (ex, in) aliqua re, dolorem suscipere, dolorem haurire Ci. razžalostiti se zaradi česa; z objektnim gen. (zaradi česa): d. iniuriae C., desiderii futuri N., coniugis amissae O. zaradi izgube; nam. tega gen. ex z abl.: d. ex civibus amissis L.; met. predmet bolečine, vzrok žalosti: tu dolor es meus O., neque enim debet dolor ille referri O., potest … illa etiam duris mentibus esse dolor Pr.

    3. occ.
    a) žalitev: tantus dolor est in iniuria Ci., quo dolore incensus N., doloris iniuria Suet.; poseb. žalitev v ljubezni: Pr.
    b) nejevolja, srd, ogorčenost, maščevalnost: ea oratione uti me dolor meus coëgit Ci., dolor elicere veram vocem potest etiam ab invito Ci., quo dolore exarsit C., infectum volet esse, dolor quod suaserit et mens H., liber d. Cu. ali liberior d. T.

    4. ret. (= πάϑος) bolest, strastnost, visoki slog, patos: Q. (VI, 3, 26), naturalis quidam dolor dicentem incendebat Ci., ut (oratio) doloris habeat, quantum opus sit Ci., in quo ut viderer excellere, non ingenio, sed dolores assequebar Ci., detrahit praeterea (genus hoc orationis) actionis dolorem Ci.
  • dominguillo moški spol možicelj vstajač; predmet norčevanja

    traer a uno hecho (ali como) un dominguillo (fig) komu ne miru dati
  • drobnaríja ž sitnica, sitan predmet: predali so polni različne -e; pospravi te -e v žep
  • drobnóst ž
    1. sitan predmet, sitnurija
    2. beznačajna podrobnost
  • drvènjača ž
    1. iz lesa narejen predmet: drvenjača čaša, žlica, kašika
    2. lesena hiša: drvenjača na dva kata, na dva sprata
    3. ekspr. lesena noga
    4. lesna vlakna kot dodatek celulozi, surovina za izdelavo navadne vrste papirja
  • drvènjāk -áka m
    1. iz lesa narejen predmet: drvenjak štap, most
    2. ekspr. lipov bog, lesen človek
    3. mn. drvenjaci cokle: čuje se klopot drvenjaka u trku
  • dublé moški spol (ženski spol) kovinski predmet, prevlečen s tanko plastjo drage kovine