Franja

vnetj|e [é] srednji spol (-a …) medicina die Entzündung, gnojno: die Vereiterung; (očesne veznice Bindehautentzündung, možganske opne Gehirnhautentzündung, mišično Muskelentzündung, sečnice Harnröhrenentzündung, čeljustne votline Kieferhöhlenentzündung, čelne votline Stirnhöhlenentzündung, črevesa Darmentzündung, dlesen Zahnfleischentzündung, ledvic Nierenentzündung, ledvičnega meha Nierenbeckenentzündung, mrežnice Netzhautentzündung, porebrnice/rebrne mrene Rippenfellentzündung, potrebušnice Bauchfellentzündung, sklepa/sklepov Gelenkentzündung, slepiča Blinddarmentzündung, sluznice Schleimhautentzündung, srčne mišice Herzmuskelentzündung, srednjega ušesa Mittelohrentzündung, veke Augenlidentzündung, ven Venenentzündung, vezivnega tkiva Bindegewebsentzündung, želodčne sluznice Magenschleimhautentzündung, žil Gefäßentzündung)
ki zavira vnetje entzündungshemmend
povzročitelj gnojnega vnetja der Eitererreger, Entzündungserreger

vrenj|e² [ê] srednji spol (-a …) kemija (fermentacija) die Gärung (alkoholno alkoholische Gärung, mlečnokislinsko Milchsäuregärung, maslenokislinsko Buttersäuregärung), der Gärungsvorgang, die Vergärung
spodnje vrenje Untergärung
vrenje v steklenici die Flaschengärung
zgornje/vrhnje vrenje die Obergärung
… vrenja Gärungs-
(čas die Gärungszeit, povzročitelj der Gärungserreger, produkt das Gärungsprodukt)
ki sproža vrenje gärungserregend
ki zavira vrenje gärungshemmend
sposoben za vrenje gärungsfähig
sposobnost za vrenje die Gärungsfähigkeit

znán (-a -o) adj.

1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
znan lažnivec un solenne bugiardo
znana spogledljivka una notoria cocotte

2. noto, conosciuto:
znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

3. conosciuto, diffuso:
ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
v mestu ni bil znan non conosceva la città
mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione

αἴτῐος 3 (αἰτία) povzročujoč, kriv (τινός, ὅτι); ὁ αἴτιος: povzročitelj, početnik, krivec; τὸ αἴτιον vzrok, krivda; αἴτιός εἰμι vzrok sem, kriv sem, imam zaslugo.

ἀρχ-ηγέτης, ὁ, ἀρχ-ηγέτις, fem. ιδος, ἡ ἀρχ-ηγός 2 (ἡγέομαι) kdor kaj povzročuje (daje povod), knežji; subst. ὁ 1. ustanovnik, početnik (rodu). 2. vladar, knez. 3. početnik, praded, povzročitelj; κακῶν prerok nesreče.

αὐθ-έντης, ου, ὁ [Et. αὐτός, ἕντης iz σέντης, kor. sen, gl. ἄνυμι] povzročitelj, samomorivec, morivec, rabelj.

αὐτό-χειρ, ρος, ὁ, ἡ (χείρ) kdor z lastno roko izvrši, mori, lastnoročen, moriven; subst. začetnik, povzročitelj, storilec, morivec; μίασμα grozen, strašen bratomor.

εἰσηγητής, οῦ, ὁ začetnik, povzročitelj, svetovalec.

ἐπι-μήχανος, ὁ (μηχανή) ep. začetnik, povzročitelj κακῶν ἔργων.

ἐρεμνός 3 ep. poet. črn, temen, mračen νύξ, γαῖα, strašen λαῖλαψ, φάτις temne besede (katerih povzročitelj je neznan).

ἕρμα², ατος, τό [Et. prv. pom. vrhnje, lat. verruca (iz versuca), slov. vrh] 1. a) ep. opora, podpora, podpornik, podval νηῶν; b) steber, bramba, zaščita πόληος; c) povzročitelj, vir, ὀδυνάων. 2. sipina, pečina, kleč, čer. 3. grob τυμβόχωστον.

μήστωρ, ωρος, ὁ (μήδομαι) ep. 1. izumitelj, povzročitelj φόβοιο, voditelj μάχης, vnemalec, vešč τινός. 2. svetovalec.

ποριστής, οῦ, ὁ (πορίζω) 1. pripravljalec, pridobivalec (v Atenah oblast, ki je morala priskrbovati denar za izredne stroške). 2. za-, početnik, povzročitelj τῶν κακῶν.

πράκτωρ, ορος, ὁ, ἡ (πράσσω) 1. storilec, izvršilec, početnik, povzročitelj τινός. 2. a) maščevalec, osvetnik; b) izterjevalec denarja; c) NT berič, sodnijski sluga.

τέκτων, ονος, ὁ [Et. kor. tek'th-, lat. texō, slov. tesati, teslo, nem. Dachs, stvn. dehsala, sekira] delavec, rokodelec, tesar, mizar, ladjedelec, roženinar, kolar, kovač, kipar, umetnik; pren. a) izdelovatelj; b) povzročitelj, povzročnik κακῶν.

φοβερός 3 (φόβος) 1. strašen, strahovit, grozen, grozovit; τῶν φοβερῶν ὄντων τῇ πόλει γενέσθαι ἡγεμών povzročitelj nesreč, o katerih se je bilo bati, da zadenejo mesto; μάλα φοβεροὶ ἦσαν, μὴ ποιήσειαν zelo se je bilo bati, da bodo storili. 2. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, boječ; τὸ φοβερόν strah.