zaméra (-e) f
1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.
2. brez zamere:
nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo
Zadetki iskanja
- zarêči se to make a slip of the tongue
zarekel sem se I made a slip of the tongue, the word slipped out; (nehote povedati resnico) to let slip
zareklo se mi je I made a slip of the tongue
človek se ne sme nikoli zarêči se (figurativno) never is a long day - zarota samostalnik
(skrivni načrt) ▸ összeesküvésmednarodna zarota ▸ nemzetközi összeesküvéspolitična zarota ▸ politikai összeesküvésteorija zarote ▸ összeesküvés-elméletžrtev zarote ▸ összeesküvés áldozataodkriti zaroto ▸ összeesküvést leleplezzarote in atentati ▸ összeesküvések és merényletekkovati zaroto ▸ kontrastivno zanimivo összesküvést sző, összeesküvést szőMu bo uspelo pravočasno razkriti smrtonosno zaroto? ▸ Sikerül idejében felismernie a halálos összeesküvést?
V filmu je laže govoriti o zaroti, kakor pa prijateljem v obraz povedati, da si jih izdal. ▸ Könnyebb egy filmben összeesküvésről beszélni, mint a barátoknak a szemébe mondani, hogy elárultad őket.
Sopomenke: spletka - zaslúžiti (-im) perf.
1. (dobiti denar za opravljeno delo) guadagnare:
zaslužiti komaj za stanovanje in hrano guadagnare tanto da sbarcare il lunario
zaslužiti na kupe denarja guadagnare soldi a palate
na lahek način zaslužiti denar guadagnare senza molta fatica
2. pog. prendere lo stipendio, lavorare
3. (imeti dobiček) guadagnare:
zaslužiti pri prodaji, s prodajo guadagnare con la vendita
4. (upravičeno kaj dobiti) meritare:
povedati komu, kar zasluži dire a qcn. quel che si merita
v bitki zaslužiti odlikovanje nella battaglia meritarsi la medaglia al valore
cerkev zasluži ogled la chiesa merita una visita
pren. še slanega kropa, še za sol ne zasluži guadagna pochissimo, è un pessimo lavoratore - zaupa|ti2 (-m)
1. denar, službo: (jemandem) anvertrauen
2. (povedati) (jemandem etwas) anvertrauen, beichten - zdrav ko dren frazem
(odličnega zdravja) ▸ egészséges, mint a makk, makkegészséges
Po česnu je človek bolj pameten in zdrav ko dren, je vedela povedati babica. ▸ A fokhagyma okosabbá és makkegészségessé tesz, szokta mondani a nagymamám.
Sopomenke: zdrav kot dren - zjecljati glagol
(jecljaje povedati) ▸ eldadog
"Nekaj je narobe z njim," je zjecljala. ▸ „Valami baj van vele” – dadogta el.
Sopomenke: izjecljati - žív (-a -o)
A) adj.
1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo
2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta
3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive
4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente
5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva
6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne
7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi
8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza
9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo
B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta