Franja

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

pek|a [é] ženski spol (-e, ni množine) (pečenje) das Backen
prepoved nočne peke das Nachtbackverbot
dodatek za peko die Backzutat
papir za peko das Backpapier
folija za peko die Bratfolie
porabiti pri peki verbacken

pōco

A) avv. (po')

1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi

2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

B) agg.

1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

Č) m sing. (po')

1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič

porablja|ti (-m) porabiti (dauernd) verbrauchen; (uporabljati) verwenden

porábljati (-am) imperf. glej porabiti | porabljati

prae-ripiō -ere -ripuī -reptum (prae in rapere)

1. izpred ust vzeti (jemati), izpred nosa (ust) ugrabiti (ugrabljati) komu kaj: cibos reliquis pullis Plin.

2. metaf.
a) prej vzeti (jemati), prej ugrabiti (ugrabljati), (prej) prevze(ma)ti, (prej) prisvojiti (prisvajati) si, (prej) prilastiti (prilaščati) si, ugrabiti (ugrabljati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati) komu kaj: Auct. b. Alx. idr., sponsam alicui Pl., ne illum praeripiat tibi Ter., alicui laudem destinatam Ci., laudis non ita cupidus sum, ut eam aliis praereptam velim Ci., si praeripiat Venus arma Minervae O., quo (sc. oleo) praerepto (porabiti) super infuso Cael., praerepta, non praebita facultas scriptoribus Hirt.
b) prezgodaj (prerano) vzeti (jemati) si, prezgodaj (prerano) ugrabiti (ugrabljati), prezgodaj (prerano) si prisvojiti (prisvajati), prezgodaj (prerano) si pridobiti (pridobivati): arrogans in praeripiendo populi beneficio C., immaturā morte praereptus Aur., brevibus praereptus in annis Val. Fl. zgodaj umrl, Demosthenes tibi praeripuit, ne esses primus orator Hier.
c) prehitevši preprečiti, s hitrim ukrepanjem (= že vnaprej) preprečiti, ovreti: hostium consilia Ci.
d) prej poseči (posegati) v kaj: scelus Sen. tr., ius praetorum et consulum T.

3. nenadoma vzeti (jemati), nenadoma odvze(ma)ti, nenadoma ugrabiti (ugrabljati), nenadoma (u)krasti: codicillos Suet., oscula alicui Lucr. nenadoma poljubiti koga; refl. = nenadoma se odpraviti, nenadoma zbežati: ad amicum Ulp. (Dig.).

put^*2 [put]

1. prehodni glagol
položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
napeljati, zvabiti (on, to k)
napisati (to put one's signature to a document)
prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
staviti (on denar na kaj)
vložiti, investirati (into v)
naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

2. neprehodni glagol
podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
navtika jadrati, krmariti, pluti
ameriško izlivati se (into v)

to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
to put in black and white, to put in writing napisati
to be put to it biti prisiljen
to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
put the case that recimo, da
to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
to put out of action onesposobiti
to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
to put the good face on it mirno kaj prenesti
to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
to put in force uveljaviti
to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
to put one's hands to lotiti se; pomagati
to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
to put a horse to vpreči konja
to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
to put the hand to the plough prijeti za delo
to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
to put a knife into zabosti
sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
to put money on staviti na kaj
to put the money to a good use pametno porabiti denar
to put a matter right izgladiti (zadevo)
to put it mildly milo rečeno
to put in mind spomniti koga
to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
to put in order urediti
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to put in practice izvajati
to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
to put on paper napisati
not to put it past one pripisati komu kaj slabega
to put to ransom zahtevati odkupnino za
to put s.o. right popraviti koga
to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
to put one's shoulder to the wheel potruditi se
to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
to put to the sword prebosti z mečem
to stay put ostati na mestu
figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
to put in use uporabiti
to put a veto on it uporabiti veto
to put into words izraziti z besedami, točno opisati
to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
well put dobro povedano
to put the weight metati kroglo
to put everything wrong narediti vse narobe

raso, raso

A) agg.

1. gladek:
campagna rasa golo, neobraščeno polje
punto raso ploščati vbod
fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

2. ekst. poln, zvrhan:
bicchiere raso zvrhan kozarec

B) m tekstil atlas

C) prep. tik ob:
raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
a raso na nivoju cestišča

réka (-e) f

1. fiume, corso, torrente:
reka narašča, poplavlja il fiume ingrossa, allaga
gorska reka fiume montano
plovna reka fiume navigabile
kraška reka fiume carsico

2. pren. fiume; fiumana:
reka avtomobilov un fiume di automobili
porabiti za kaj reke črnila versare su un tema fiumi d'inchiostro
reka lave colata di lava, fiume di lava

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.

scrape² [skréip] prehodni glagol
(o)strgati, ostružiti, (iz)praskati
sleng (o)briti; nastrgati, grebsti, škripati; cviliti (z godalom), gosti
neprehodni glagol
strgati, škripati; skopariti, biti lakomen
figurativno slabo igrati violino; drgniti se (against ob)
figurativno s težavo se prebijati

to scrape (an) acquaintance with s.o. vsiliti komu svoje poznanstvo, s silo se seznaniti s kom
to bow and scrape nerodno se pokloniti, figurativno nerodno ali neotesano se obnašati
to scrape one's chin pogovorno briti se
to scrape on food varčevati pri hrani
to scrape one's plate postrgati svoj krožnik
to scrape the bottom of the barrel figurativno, sleng porabiti zadnje ostanke svojih sredstev
to scrape the violin škripati na violino

sladkarij|e ženski spol množina Süßigkeiten množina, Süßwaren množina; Naschereien množina
porabiti za sladkarije vernaschen

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

streljanj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Schießen (na cilj Zielschießen, na glinaste golobe Tontaubenschießen, Wurftaubenschießen, s pištolo Pistolenschießen, s puško Gewehrschießen, v tarčo Scheibenschießen, z ostrimi naboji Scharfschießen); ki ga slišimo od nekje, nenehno: die Schießerei
streljanje stoje, kleče, leže im Anschlag
navajen na streljanje pes: [schußfest] schussfest
pripravljen za streljanje feuerbereit
prostor za streljanje das [Schußfeld] Schussfeld
tarča za streljanje s puško die Gewehrscheibe
ukaz za streljanje der Schießbefehl
vaja v streljanju die Schießübung
porabiti pri streljanju municijo: verschießen
prebiti se s streljanjem skozi obroč ipd.: sich schießen durch
uničiti/raniti s streljanjem zusammenschießen

2. vojska das Schießen, das Feuer (strmo Steilfeuer, iz pušk Gewehrfeuer, v salvah Salvenfeuer, zaporno Sperrfeuer)

3. šport der Schießsport; pri nogometu ipd.: das Schießen (enajstmetrovk Elfmeterschießen)

4. pravo (ustrelitev) die Erschießung (talcev Geiselerschießung)

sūmptus -ūs, m (sūmere)

1. jemanje (zdravila): decoctio cotidie sumptui data Plin. Val.

2. izdatek, strošek, poraba, potrošnja, utrata, nav. pl. stroški, izdatki: Pl., Iust. idr., suo sumptu na svoje stroške, ob svojih stroških ali sumptu publico, publico sumptu na državne stroške, ob državnih stroških, npr.: magnum numerum equitatūs suo sumptu semper alere C., navem aedificare sumptu publico Ci., publico sumptu … deorum templa novo decorare saxo H., sumptu (glej opombo spodaj) ne parcas ulla in re Ci. stroškov naj ti ne bo žal, sumptum afferre Ci. stroške povzročiti (povzročati), stroške prizade(va)ti, sumptum inferre alicui Ci. stroške zaračunati (zaračunavati) komu, sumptum dare Ci. stroške plačati, opere rustico faciundo facile sumptum exercere suom (= suum) Ter. stroške svojega prehranjevanja (vzdrževanja) zlahka pokrivati (zalagati) iz … , quanto curam sumptumque minorem haec habeant, tanto … H. kolikor manj skrbi in stroškov je treba za te reči, sibi sumptum fecit Ter. sebi je trošil, sumptum filii, quem faciunt Ter., opus est sumptu ad nuptias Ter., sumptum in aliquid facere ali impendĕre ali insumere Ci. zapraviti (zapravljati), (po)trošiti za kaj, sumptum nusquam melius posse poni Ci. ep. da se denarja ne da nikjer porabiti z večjim pridom, nullus fit sumptus in nos Ci. nič se ne porabi (zapravi) za nas, omnino nullus in imperio meo sumptus factus est Ci. ep. prav nobene potrate ni bilo, prav nič se ni zapravilo (potrošilo); z objektnim gen. (za kaj): sumptus epularum Ci., exiguus sumptus aedilitatis fuit Ci. z ediliteto (edilstvom) so bili združeni (povezani) neznatni stroški; v pl.: Pl., Ter. idr., nulli sumptus, nulla iactura Ci., modum facere sumptibus L., cum cotidiani maximi fierent sumptus N. ko se vsak dan zelo veliko zapravi (potroši), sumptus praebentur ex aliqua re H. stroški se pokrivajo (zalagajo) iz … ; occ. potrata, zapravljanje (zapravljivost): si illi pergo suppeditare sumptibus Ter., Nero … inusitatae luxuriae sumptuumque Eutr.

Opomba: Heterocl. gen. sg. sūmptī: Caecil., Ca.; poseb. pogosto v zvezi sumpti facere zapraviti (zapravljati), (po)trošiti kaj ali koliko: quod facit sumpti Pl., quid sumpti facere Luc., quantum sumpti fecerit Varr.; za kaj? z acc.: restim Pl.; dat. sg. pogosteje sumptū: Ci. ep.

šivanj|e srednji spol (-a …) das Nähen (slepo Blindnähen)
za šivanje Näh-
(košarica der Nähkorb, material das Nähgut, svila die Nähseide, škatla der Nähkasten, šola die Nähschule)
kirurški material za šivanje chirurgisches Nahtmaterial
pripravljen za šivanje nadelfertig
porabiti pri šivanju vernähen

tiskanj|e srednji spol (-a …) der Druck, das Drucken, das Druckverfahren, die Drucktechnik
tiskanje s šablono der Schablonendruck
kraj tiskanja der Druckort
prepoved tiskanja das Druckverbot
porabiti pri tiskanju verdrucken

tkanj|e srednji spol (-a …) das Weben, die Weberei (cevasto Rundweben, pestro Buntweberei, ročno Handweberei, slik Bildweberei); (vezava) die Bindung (platnena Leinwandbindung); die Webarbeit
porabiti pri tkanju verweben
skrčiti se pri tkanju sich einweben

veliko¹

1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
zelo veliko sehr viel, mächtig viel
ne ravno veliko nicht gerade viel

2.
veliko … viel-
(o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

3.
z veliko … (z obilo …) -reich
(ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
z veliko kapitala finanzkräftig
ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
(energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
|
biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
veliko doseči v življenju: es weit bringen
veliko govoričiti viele Worte machen
imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
veliko jesti ein starker Esser sein
veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
|
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

Verbrauch, der, poraba, potrošnja; einen großen Verbrauch haben (an) veliko porabiti (česa); sparsam im Verbrauch sein ki se (ga) ne porabi veliko