rub in prehodni glagol
vtreti
figurativno vriniti, vsiliti (komu kaj), prisiliti koga, da se nauči ali spozna, kar mu ni všeč ali ugodno
sleng (nekaj neprijetnega) (stalno) omenjati
to rub it in preveč poudarjati, razdražljivo ponavljati, pod nos da(ja)ti
the lesson needs to be well rubbed in lekcijo se je treba pošteno naguliti
don't rub it in! figurativno ne poudarjaj vedno tega!, ne jahaj vedno na tem!
Zadetki iskanja
- satiété [sasjete] féminin (pre)sitost; prenasičenost, figuré naveličanost
boire, manger à satiété do sitega se napiti, najesti
avoir d'une chose à satiété imeti neke stvari na pretek
rabâcher, répéter une chose (jusqu')à satiété ponavljati neko stvar od naveličanosti (poslušalcev) - slogan [slɔgɑ̃] masculin parola
slogan électoral, publicitaire volilna, reklamna parola
répéter un slogan ponavljati parolo - sub-eō -īre -iī (redko -īvī: O., Stat., Ap.) -itum (sub in īre)
I.
1. pod kaj, v kaj iti, priti (prihajati), stopiti (stopati), (z)lesti, (pod)huliti se, prihuliti se, (s)ključiti se, pritajiti (pritajevati) se, skloniti (sklanjati) se, stisniti (stiskati) se, pogrezniti (pogrezati) se, potopiti (potapljati) se ipd.; prvotno intr.; s praep.: cum luna sub (pod = spodaj pred) orbem solis subisset L., subit oras hasta per imas fulgentis clipei V. se zadre spodaj ščitu skozi rob; z dat.: subtemen, quod subit stamini Varr., subeunt luco V., columba … dumis subit Sil.; z abl.: subit uno tegmine Stat.; potem trans.: Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Val. Max., subire tectum C., tecta O., Q., regis penates, latebras O., telluris operta V., si moriar, subeam pacatius arvum (pod … zemljo = v grob) V., subire virgulta Cu. zlesti pod … , aquam Cu. ali aquas, paludem O. pogrezniti se v … , Aeneae subiit mucronem V. je tekel pod meč, se je izpostavil meču; pesn. abs.: ille astu subit V. se zvijačno skloni.
2. metaf.
a) priti (prihajati) pod koga ali kaj, priti (prihajati) pod oblast koga; s praep.: clarum subit Alba Latinum V.; z acc.: omnes sententiae verbaque omnia sub acumen stili subeant Ci.
b) abs. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati): venae incipiente febre subeunt et quiescunt Cels. se kažejo manj razdražene.
3. occ.
a) stopiti (stopati) pod kako breme, breme nase vzeti (jemati), zade(va)ti si kako breme (na rame, na hrbet), dvigniti (dvigovati, dvigati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) kako breme; intr. z dat.: pars ingenti subiere feretro V.; pesn. abs.: aura, subito O. vzdigni me, nesi me, cervici imponere nostro: ipse subibo umeris V. sam se hočem skloniti in te nesti; trans.: vix illud (sc. saxum) lecti bis sex cervice subirent V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., cum … leones iugum subeant Plin. se dajo vpreči; pesn.: iuncti currum (sinekdoha za iugum) subiere leones V. vprežena sta leva vlekla voz.
b) (v obscenem pomenu) nase vzeti (jemati), stopiti pod; z dat.: liquido deo Pr.; z acc.: iuvenes Iuv.
c) metaf. nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, podvze(ma)ti, (pre)trpeti, pretrpe(va)ti, presta(ja)ti kaj, podvreči se, izpostaviti (izpostavljati) se čemu, poda(ja)ti se v kaj, ne braniti se česa, nakopa(va)ti si kaj: iugum imperii rigida cervice Cu., onus civitatis L., onus subire et perferre (naspr. horrere) H., subire tantum oneris Plin. iun., omnia tela undique intenta in patriam Ci., verbera saeva O., maiora verbera H., contumeliarum verbera Ci., nives V. tempestatem C., maximas rei publicae tempestates Ci., parem cum ceteris fortunae condicionem Ci., quemcumque fors tulerit casum Ci. ep., subitum casum C., vim atque iniuriam, inimicitias, pericula, periculum aut invidiam, eius orationis invidiam, aliquid invidiae aut criminis, libidinum contumelias turpitudinesque, summae crudelitatis famam, iudicium multitudinis imperitae, offensionem, dolorem, labores Ci., odium Ci. ep., dupli poenam Ci., poenam legis N. zapasti kazni, poenam exilii Plin. iun., multa sunt molesta, quae subimus Ci., subeundus usus omnium Ci. treba je vse dejansko (praktično) izkusiti (nekateri berejo subeundus visus hominum treba je ljudem stopiti pred oči), subire necessariam deditionem C. na silo (pod prisilo) se predati, condicionem C., condiciones T., crimen C. nakopati si, iudicium L. podvreči se sodni odločbi (odločitvi, razsodbi), proelium L., subeunda dimicatio (sc. capitis) totiens, quot coniurati superessent L., subire peregrinos ritus Cu. oprije(ma)ti se (česa), offensas, simultates, molem curae Plin. iun., duo pariter incommoda Q., auspicum verba T., mortem Lact., procellarum incerta subeuntur Aug.; z inf. podvze(ma)ti = poskusiti (poskušati): adversaque tela subisti pellere Stat., subire clavum totamque torquere carinam Cl. —
II.
1. kam od spodaj navzgor iti, hoditi, priti, od spodaj kvišku stopiti (stopati); abs.: (sc. hostes) ex inferiore loco subeuntes C. navzgor se pomikajoči, ingentia saxa in subeuntes provolvere Cu., subeuntia nubila O. vzhajajoči, Euphrate subire eos posse Cu., ut quae (sc. imbrium aqua) subire potuerit Plin. vzdigniti se; pren. o rastl. ipd. pognati (poganjati) kvišku, (z)rasti, (v)zrasti: ne subeant herbae V., subit aspera silva V., altera barba subit Mart.; redko in le pesn. z dat.: muro V., portuque (nam. portuique) subimus Chaonio V. (pri)plujemo v pristanišče; s praep.: ab amne si subitur ad portas Plin., subire in adversum, in adversos montes L., subisse eam (sc. aquam) in caelum Plin. da se je vzdignila; o krajih: quā vero ipsa (sc. regio) subit ad Medos Plin. dviga, se vzdiguje; pren.: subire sub falas Pl. (gl. fala); z acc.: subire muros L., collem Hirt., necdum orbem medium nox subibat V. še ni bila prispela do temenišča (zenita, vrhunca), vix subit adversas … navis aquas O. pluje proti vodi (toku), adversum flumen classis subit Cu. pluje proti toku reke, adverso amne Babylona subire Cu. pluti proti toku (gor) v Babilon, subimus impositum saxis … Anxur H.
2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) primakniti (primikati) se, bližati se, približati (približevati) se;
a) abs.: alii testudine facta subeunt C., multis vulneribus depulsi subibant tamen Cu., subeuntem hostem prohibere Cu., subeunt equites V., subit obvius V. (mu) gre naproti, illa (machina = trojanski konj) subit V. se primika, se pomika naprej, nocte subeuntes deiecit Fl.
b) z adv. abl.: eodem protinus subire Vell.
c) pesn. z dat.: subire portae V., gubernaculo V. pristopiti h krmilu, qui subiit palmae V. ki se je približal zmagi, ki se je še dokopal zmage; z dat. personae: priskočiti komu na pomoč: huic frater subit V.; z dat. finalis: auxilio subeuntem … corripiunt V. na pomoč hitečega, ni fuga subsidio subeat V. da mu ni bil beg v pomoč = da se ni rešil z begom.
d) s praep.: subire ad portas, ad urbem, ad vultum L., ad tecta subibant pauperis Euandri V.
e) z acc.: subire muros L., V., moenia Cu., scopulos V., iam subeunt Triviae lucos atque aurea tecta V. že se bližajo zlatožarečemu (Apolonovemu) svetišču v Trivijinem (= Hekatinem) logu; (o vodovju) prihajati tik do kakega kraja = oblivati, obtekati kak kraj, teči mimo kakega kraja: Mel., ubi maxime montes Cortonenses Trasumennus subit L., mare, quod Ciliciam subit Cu., radices eius (sc. petrae) Indus amnis subit Cu.; o drugih stvareh: cum (sc. luna) … terram subiret Cu. ko stopi za sonce, per lucos … quos et aquae subeunt et aurae H. po katerih šumijo, umbra subit terras O. pokrije; pesn. z acc. personae obrniti (obračati) se na koga, (po)prositi, zaprositi, naprositi koga kaj: precibus tonantem Stat., subit illa minantem Stat.; v sovražnem pomenu napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga: Herbesumque subit Rhoetumque V.; v pass.: fallendus est iudex et variis artibus subeundus Q. —
III.
1. priplaziti se, splaziti se, prilesti, prikrasti se, (pri)tihotapiti se, vtihotapiti se skrivaj k čemu, do česa, v kaj; abs.: acrius illa (sc. puella) subit Pr., an subit (amor) … ? O., cum tibi laudanti credidit, ipse subit O.; z acc.: cavum repetes artum, quem macra subisti H., multi … thalamos subiere pudicos O., subit furtim lumina fessa sopor O.
2. metaf.
a) (o raznih afektih, čustvih, razpoloženjih) obiti (obhajati), obstreti (obstirati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), popasti (popadati), prije(ma)ti, spreleteti (spreletavati), (po)lotiti (lotevati) se koga ipd.: z dat.: (pesn.): subeunt mihi fastidia cunctarum O., ne subeant animo taedia iusta tuo O.; abs. z inf.: subit ira cadentem ulcisci patriam V.; z acc.: sera … paenitentia subiit regem Cu., horum cogitatio subibat exercitum Cu., subit me recordantem fragilitatis humanae miseratio Plin. iun., horror animum subit, quotiens recordor feralem introitum T.; z acc. in ut: cura me subit, ut, quae tibi dicantur, te digna sint Plin. obhaja me skrb;
b) abs. (o boleznih ipd.) nastopiti (nastopati), priti (prihajati), pojaviti (pojavljati) se: subeunt morbi tristisque senectus V.
3. occ.: subit aliquid alicui ali aliquem komu priti (hoditi, prihajati) kaj na misel (na pamet, v glavo), domisliti se česa; z dat. (pesn.): subeant animo Latmia saxa tuo O.; z dat. in inf.: subeat tibi dicere O.; abs.: subiit cari genitoris imago … subiit deserta Creusa V.; z inf. ali ACI: subit antiquitatem mirari Plin., subiret cogitatio iam illa momento horae arsura L., subit, hanc arcana profanā detexisse manu O., subit recordatio egisse me iuvenem aeque in quadruplici Plin. iun. vsiljuje se mi spomin; z odvisnim vprašanjem: qui sim qui fuerimque, subit O.; z acc.: subit animum regis memoria oraculo editae sortis Cu., subibat animos Parmenionis … fortuna Cu., mentem patriae subiit pietatis imago V.; z acc. in ACI: Sen. ph., Plin. idr., cogitatio animum subit indignum esse L., subibat inter haec animum … fratres suos … trucidatos (sc. esse) Cu.; z odvisnim vprašanjem: subit deinde cogitatio animos … quam incertus fortunae eventus communisque Mars belli sit L., mentem subit, quo praemia facto pararis O. Od tod animo (abl.) subire z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: quantum subire animo sustinueris, tantum tecum auferas Val. Max. —
IV.
1. priti (prihajati) neposredno za kom ali čim, slediti, naslediti (nasledovati) koga ali kaj; z dat. (pesn.): cui (sc. Numae) deinde subibit … Tullus V.; abs.: pulchra subit facies O., subit ipse meumque explet opus O., subiit argentea proles O., subit et Neptunia proles V., pone subit coniunx V. za menoj stopa, post Helymus subit V.; pren. (o sledenju v govoru)
a) subire (sc. verba) T. ponavljati besede za kom.
b) odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati): dicturum plura parentem voce subis Cl., subit ille loquentem talibus Cl.
2. occ. stopiti (stopati) na mesto koga, zamenjati (zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga; z dat.: primae legioni tertia, dexterae alae sinistra subiit L., per ducis Euandri nomen … spemque meam, patriae quae nunc subit aemula laudi V. = in na moj up, v katerem sedaj tekmovaje težim za očetovo slavo; z acc.: furcas subiere columnae O., ipsa (sc. Iuturna) subit (sc. aurigam Turni) V.; abs.: velut imperio aut ratione per vices subeunt (sc. elephanti) Plin. se menjavajo (izmenjujejo) (pri napadu); pren.: in quorum locum subiere impietas, perfidia Varr. ap. Non., in quorum subiere locum fraudesque dolique O. - taísti (-a -o)
A) adj. knjiž. (isti) lo stesso, la stessa; proprio questo, proprio questa:
ponavljati taiste gibe ripetere gli stessi movimenti
izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo l'invenzione non fu brevettata, benché lo stesso dispositivo venga importato
B) taísti (-a -o) pron. lo stesso, la stessa; il medesimo, la medesima; knjiž. il desso:
jaz sem taisti io sono quel desso - thresh [ɵreš] prehodni glagol & neprehodni glagol
mlatiti
to thresh over stalno ponavljati (melodijo)
to thresh (over old) straw figurativno mlatiti prazno slamo
to thresh out the matter temeljito pretresti zadevo - tire2 [táiə]
1. samostalnik
narečno (pre)utrujenost
2. prehodni glagol
utruditi, utrujati, oslabiti, izčrpati
figurativno dolgočasiti
to tire to death do smrti utruditi
to tire out popolnoma utruditi (izčrpati, zdelati)
neprehodni glagol
utruditi se, onemoči, omagati, opešati
figurativno zamrzeti, naveličati se (of česa)
you must never tire of repeating it nikoli se ne smete naveličati to ponavljati
small print is tiring to the eyes droben tisk utruja (je utrudljiv za) oči - utrúditi (-im) | utrújati (-am)
A) perf., imperf. stancare, spossare, affaticare:
na smrt utruditi stancare a morte
delo utruja lavorare stanca
utruditi vid, možgane affaticare la vista, il cervello
B) utrúditi se (-im se) | utrújati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. stancarsi, affaticarsi
2. logorarsi; infiacchirsi; stufarsi:
utruditi se ponavljati vedno isto stufarsi di ripetere sempre le stesse cose
agr. zemlja se utrudi la terra si stanca
teh. material se utrudi il materiale si affatica - utrudljívost (-i) f gravosità, onerosità:
do utrudljivosti ponavljati eno in isto ripetere le stesse cose fino alla nausea - versetzt Technik premaknjen, zamaknjen; mit etwas: pomešan z, zmešan z; in der Schule: versetzt werden napredovati (v višji razred); nicht versetzt werden ponavljati razred
- vērso3 m
1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci
2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis
3. relig. vrstica (iz svete knjige)
4. ptičji glas; ekst. živalski glas
5. klic; krik
6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga
7. usmeritev (dlak, vlaken)
8. fiz. smer (vektorjev)
9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)
10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati - vorsagen narekovati; in der Schule usw.: prišepetavati; sich vorsagen učiti se na pamet, polglasno si ponavljati
- vztrájno adv. accanitamente, assiduamente, fermamente, irremovibilmente, tenacemente:
vztrajno loviti braccare
pog. vztrajno ponavljati ricantare
vztrajno prositi postulare
adm. vztrajno zahtevati instare
vztrajno zasledovati, nadlegovati tampinare - weitergeben* dati/dajati naprej; posredovati; den Ball: podati; weitergegeben werden ponavljati se
- wiederfinden*, wieder finden* najti; ponovno najti; sich wiederfinden bei ponavljati se pri
- zvéza (-e) f
1. legame:
trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato
2. collegamento; coincidenza:
cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno
3. collegamento, linea:
brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
dobiti zvezo aver la linea
4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
kmečke zveze leghe contadine
Zveza borcev Associazione Combattenti
zveza držav federazione di stati
hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche
5. polit. alleanza:
skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva
6. nesso, attinenza, legame; associazione:
časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà
7. legame, rapporto, vincolo, unione:
krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
zakonska zveza vincolo coniugale
8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze
9. teh. commettitura; fasciame:
lesna zveza commettitura di legno
smerniška zveza sistema di posa a fascia
10. voj. collegamento:
oficir za zveze ufficiale di collegamento
11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti brez zveze blaterare
brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
v zvezi z in relazione a, riguardo a
jur. kavzalna zveza nesso causale
ekon. monopolna zveza monopolio
hist. sveta zveza Santa Alleanza
voj. vojaška zveza alleanza militare
zveza držav confederazione
zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
hist. zveza petih mest pentapoli
mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli - аз m ime 1.črke azbuke;
ни аза в глаза не знает niti pojma nima, ne zna do pet šteti;
азы osnovna pravila;
начинать с азов pričenjati prav od začetka;
повторять азы ponavljati najosnovnejše stvari - голос glas;
право голоса glasovalna pravica;
кричать не своим голосом divje, obupno vpiti;
с чужого голоса ponavljati misli drugih;
с голоса учить naučiti se na posluh (brez not) - зад m zadek, zadnji del, zadnjica;
повернуться кому задом obrniti komu hrbet;
лошадь бьёт задом konj brca z zadnjimi nogami;
пятиться задом iti ritenski;
сидеть задом sedeti s hrbtom obrnjen proti;
зады pl. zadnji del (mesta, hiše);
повторять зады predelano tvarino ponavljati - затвёрживать, затвердить na pamet se (na)učiti;
з. одно и то же vedno eno in isto ponavljati