Franja

verdolen pokriti

vestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (vestis)

1. obleči (oblačiti), opraviti (opravljati), starejše ope(nja)ti: Pl., Plin., Q., Iuv., Mart., Ap. idr., exercitus nostros vestivit, aluit, armavit Ci., aspere vestitus purpura plebeia, homines … male vestiti Ci., minus bene vestitus N., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae (volnena oblačila) H., purpurā vestiri vult Sen. ph., quaere, quem vestias (sc. purpura) Amm. = narediš za cesarja, etiam ora vestiti Mel. tudi na obrazu zagrnjeni, tudi z zagrnjenim obrazom; sarkast.: Vatinii strumam sacerdotii διβάφῳ vestiant Ci. ep.; pass. vestiri med. = obleči (oblačiti) se: vestiri in foro honeste mos erat Ca. ap. Gell., lino alii vestiuntur aut lanis, alii … pellibus Mela; act. vestire refl. = obleči (oblačiti) se: vestio levius (sc. me) Ap., sic et in proximo civitas vestiebat Tert.

2. metaf. ode(va)ti, pokri(va)ti, obda(ja)ti: O., Pr., Petr., Col., Plin., Plin. iun., Sen. tr. idr., natura oculos membranis tenuissimis vestivit Ci., sepulcrum vestitum vepribus Ci., trabes aggere (s sipo) vestire C., montes vestiti Ci. ali montes vestiti silvis L. ali vite hederaque vestiti montes Iust. obrasle, oleā magnum vestire Taburnum V. zasaditi, terra viridi se gramine vestit V., qui (sc. trunci) ubi multa fronde vestiti sunt, operiunt terram Cu., tum mihi prima genas vestibat (gl. opombo spodaj) flore (z mahom, s puhom) iuventas V., iuventas … molli vestit languine malas Lucr., animantes … aliae villis vestitae Ci., sandyx … vestiet agnos V., ebur atria vestit Lucan. zajema, agros ossibus vestire Lucan., uterque … hausta vestitur arena Stat., effluit imber spumeus et magno puppem procul aequore vestit Val. Fl. oblije, ingenti tellurem umbra vestit Athos Stat., campos aether lumine vestit purpureo V., quem perpetuo vestivit lumine Titan Ci. (Arat.); occ. (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: tabulis templi parietes vestiebantur Ci., inventa vestire et ornare oratione Ci., gloria quem … vestit H., res, quae illo verborum habitu vestiuntur Q.

Opomba: Sinkop. impf. vestibat = vestiebat V.; inf. pr. pass. vestirier = vestiri Prud.; pt. pf. v komp. in superl.: neque unā pelle vestitior fuit Ap., id pecus ex omnibus animalibus vestitissimum Col.

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

wicker [wíkə]

1. samostalnik
vrbovo protje, vrbova šiba (veja); spleteno vrbovo protje; pletér (iz vrbovega protja); koš(ara) (iz vrbovega protja)

2. pridevnik
narejen, (s)pleten iz vrbovega protja

wicker basket košara pletenica, pleterka
wicker bottle, wicker flask pletenka (steklenica)
wicker chair pleten stol (naslanjač)
wicker furniture pleteno pohištvo
wicker cage pletena ptičnica

3. prehodni glagol
pokriti, prekriti (prevleči) z vrbovim protjem, s pletivom

zaklòpiti zàklopīm (se)
1. zapreti (se): zaklopiti vrata, oči, usta, knjigu
2. pokriti (se): zaklopiti lonac, cisternu, lulu, lice rukama
3. zatisniti: zaklopiti nekome oči
4. noć je bila sasvim zaklopila čisto se je stemnilo

zakríti -krijem pokriti, zakriti, prekriti, zakloniti: zakriti si obraz z rokami; pred vetrom se zakriti
zakloniti se od vjetra (vet-); zakrit -a -o: muslimanke so imele zakriti obraz; to bo ostalo -o
to će ostati prikriveno

zavézniti -em pokriti: zavezniti peč s poveznikon;
pokriti peć poklopcem; zavezniti skodelico z loncem

zudecken pokriti; pokrivati; Fehler: skriti; mit Fragen usw.: zasuti

заволакивать, заволочь zastirati, zastreti; pokri(va)ti; (lj.) s seboj vlačiti, vleči, potegniti;
нёбо заволйкивает nebo se oblači

закрывать, закрыть zakri(va)ti, pokri(va)ti;. zapirati, zapreti;
з. на ключ zaklepati;
з. ковычки napisati narekovaj zgoraj;
з. счёт (в банке) vzdigniti ves denar, zapreti račun;

3.
з. газету ustaviti časopis;

заку́тати -таю док., pokríti -kríjem dov., zamótati -am dov.

застели́ти -стелю́ док., pokríti -kríjem dov.

застилать, застлать/застелить pokrivati, pokriti, pregrinjati, pregrniti, zagrniti;
з. пол ковром pogrniti tla s preprogo;
з. мостовую tlakovati;
з. зрение skaliti pogled;
застилает глаза tema se mi dela pred očmi

затули́ти -тулю́ док., pokríti -kríjem dov.

капотировать preobrniti letalo; (teh.) pokriti (motor s poklopcem)

накри́ти -кри́ю док., pokríti -kríjem dov.

накрывать, накрыть pokri(va)ti; presenetiti (na kraju zločina); (voj.) zade(va)ti (s topom);
н. на стол pogrniti mizo;
н. обедать pripraviti za kosilo;

настилать, настлать pokri(va)ti; oblagati, obložiti;
н. пол (po)podati, polagati pod; H.
н. мостовую tlakovati

облегать, облечь ovi(ja)ti; pokri(va)ti; (voj.) obkoljevati, obkoliti, obda(ja)ti; oblegati; tesno se prilegati (obleka);
плотно облегающий tesno se prilegajoč

опушать, опушить obrasti z dlako; (s kožuhovino) obši(va)ti; obrobiti; pokri(va)ti (s snegom)