Franja

arm² [a:m] samostalnik
(tudi množina) orožje, vojna oprema; vrsta orožja; vojaški poklic; grb

to appeal to arms oborožiti se
to bear arms služiti vojake
to beat to arms poklicati pod orožje
to carry arms služiti vojake
cessation of arms premirje
coat of arms grb
fire arms strelno orožje
to lay down arms položiti orožje
man at arms vojak
passage of arms (pismeni) znanstveni spor
arms race tekma v oboroževanju
to rise in arms upreti se
shoulder arms! puško na rame!
small arms lahko orožje
stand of arms popolna vojaška oprema
suspension of arms premirje
to take up arms oborožiti se
under arms pod orožjem
up in arms pod orožjem; figurativno hudo jezen

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

ascenseur [asɑ̃sœr] masculin dvigalo

cage masculin d'ascenseur jašek za dvigalo
ascenseur de marchandises dvigalo za blago, tovore
appeler l'ascenseur poklicati dvigalo
l'ascenseur est en panne, en dérangement dvigalo ne dela
monter au 10. par l'ascenseur iti v 10. nadstropje z dvigalom
renvoyer l'ascenseur vrniti, poslati nazaj dvigalo (da ga uporabi kdo drug), figuré vrniti uslugo

bar¹ [ba:] samostalnik
palica, drog, bradeljnica
glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
zoologija grba

to be called to the bar postati odvetnik
to call to the bar poklicati na sodišče
behind bolt and bar za rešetkami
God's bar poslednja sodba
to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
prisoner of the bar obtoženec
sand bar sipina
to study for the bar študirati pravo
bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
to play a few bars zaigrati nekaj taktov
horizontal bar drog (telovadno orodje)
parallel bars bradlja

call² [kɔl] samostalnik
klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
call to arms (ali the colours) vpoklic
to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
to have a close call za las uiti
to obey the call of nature iti na stran
roll call klicanje imen prisotnih
to give a call poklicati po telefonu
for the call of na razpolago (koga)
to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
within call dosegljiv
house of call zatočišče; borza dela
place of call trgovska hiša
no call to blush ni se ti treba sramovati

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

cieō -ēre, cīvī, citum (prim. gr. κίω grem, κινέω gibljem, gonim, κῑ́νυμαι gibljem se, lat. citus, citāre, sollicitus)

1. ganiti (gibati), premakniti (premikati): orbis cietur Ci. se giblje, inanimum est omne, quod pulsu agitatur externo; quod autem est animus, id motu cietur interiore et suo Ci., puppes sinistrorsum citae H. naravnane, obrnjene na levo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animo c. L. silno moč strasti iz globočine duše dvigniti; occ.
a) izraz pri šahu: calcem ciere Pl. kamenček potegniti, vleči.
b) jur.: herctum (sup. glag. hercīscō) ciere Ci. dediščino deliti.
c) voj.: pugnam ciere (skoraj samo o poveljniku ali prvoborcu) boj v tek spraviti (spravljati), boj spodbuditi (spodbujati), spet in spet pričenjati ali podžigati, vzdrževati, ne odnehati od boja: principes utrimque pugnam ciebant L., pauci... penetravere ad Porum acerrime pugnam cientem Cu., Sacrovir... pugnam pro Romanis ciens T., hi sude pugnas... cient Sil., bellum (= pugnam) inter primores duces acerrime c. Iust.
č) stres(a)ti, pretres(a)ti, vzburkati: absurdoque sono fontīs et stagna cietis Poeta ap. Ci., loca vocibus... sonituque cientur Lucr., tonitru caelum omne ciebo V., c. imo aequora fundo V., (mare) venti et aurae cient L.

2. osebe poz(i)vati, (po)klicati: aere (s trobljo) c. vivos V., Narcissum T., singulos nomine ciens T., lugubri voce Acerbam ciet Iust.; poseb. duhove rotiti: certis carminibus cieri ab inferis animas Lact.; occ.
a) na pomoč (po)klicati: nocturnosque ciet manes carminibus V., luctificam Alecto dirarum ab sede dearum infernisque tenebris ciet V., vipereasque ciet Stygia de valle sorores (= Furias) O., non homines tantum, sed foedera c. L. za pričo poklicati.
b) klicati, poz(i)vati na vojsko ali na boj, na vojsko (s)klicati ali zb(i)rati: Vell., Sil., Amm., ab ultimis subsidiis cietur miles L., ad arma ciere L., primores Argivorum coeperat ad sese Troia ciere viros Cat., ad belli munia militem c. T., quos (Germanos) cum maxime Vitellius in nos ciet T.

3. pren.
a) po imenu klicati, imenovati: Lucr. idr., animam... magna supremum voce ciemus V., triumphum (= „io triumphe“) nomine c. L., „triumf“ vpiti, modo nomina singulorum, modo centuriam T.; drž.pr.: patrem ciere L. očeta imenovati, consulem patrem, avum L. konzula za očeta, deda imenovati.
b) vzbuditi (vzbujati), dvigniti (dvigovati), povzročiti (povzročati), povod dajati čemu, delati kaj: ex corporis totius natura... varios motus cieri Ci., qui tantas iam nunc procellas, proelia atque acies iactando inter togatos ciet L., c. seditiones, vanos tumultus L., bellum L., Iust. začenjati, belli simulacra V. navidezni boj, stragem V. poboj izvršiti, Martem V., terrores Sen. tr., mare acriore vento concitatum fluctus ciere Cu., lacrimas c. V. solze točiti; poseb. kak glas zagnati: Ph., Vell., voces varias Lucr., voces truces Ap., tinnitūs V., tenues tinnitūs aere Cat. žvenkljati, gemitūs V. vzdihovati, singultus ore Cat. ihteti, longos fletus V. dolgo jokati, mugitūs V. (za)rjuti, raucum murmur V. votlo žuboreti; occ. medic. vzdražiti, omečiti, pospešiti (pospeševati), (po)gnati na kaj (npr. na vodo): alvum Col., Plin., cita alvus Cels. driska, ciere menses (menstrua) Plin., menses et sudores Plin., urinas Plin.

Opomba: V zloženkah prestopi ta glagol pogosto v 4. spregatev, npr. acciō (conciō) -īre -īvī -ītum; pesniki in poznejši pisci so od tod tvorili oblike nezloženega glag.: cio Mart., cit Col., cimus Lucr., ciant, ciuntur Ap.

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

cry² [krai]

1. prehodni glagol
klicati, vzklikniti, jokati, tarnati, razglasiti; izklicevati

2. neprehodni glagol
jokati, kričati, jadikovati, vreščati; lajati; dreti se

to cry for the moon želeti si nemogoče
to cry fie at (ali shame against) s.th. zgražati se nad čim
to cry halves zahtevati svoj delež
to cry shame upon s.o. (o)sramotiti, grajati koga
to cry out one's eyes izjokati si oči
it's no good crying over spilt milk kar je, je
to cry out before one is hurt vnaprej tarnati
to cry wolf povzročiti prazen hrup, izgovarjati se na neresnično bolezen
to cry quits poravnati spor
to cry to s.o. poklicati koga
don't cry stinking fish umazano perilo peri doma
do not cry till you are out of the wood ne hvali dneva pred večerom
to cry craven vdati se, popustiti

curtain¹ [kə́:tn] samostalnik
zavesa, zastor, zagrinjalo
figurativno bariera, pregraja; konec (v gledališču)

behind the curtain na skrivnem
to draw a curtain over s.th. potegniti zastor preko česa; figurativno zaključiti pogovor o čem
to draw the curtains skup potegniti zastore
to draw back the curtains narazen potegniti zastore
to take the curtain priti pred zastor (po ploskanju)
to drop (ali ring down) the curtain končati kaj
to raise the curtain otvoriti, začeti, odpreti
iron curtain železna zavesa
to call before the curtain poklicati pred zastor
to take one's last curtain zadnjič nastopiti

dati² (dam) z nedoločnikom

1. (naročiti, naložiti) lassen (narediti machen lassen, ostriči schneiden lassen, oprati waschen lassen, poklicati policijo die Polizei holen lassen, pozdraviti grüßen lassen, sešiti nähen lassen, ukrojiti zuschneiden lassen, zgraditi bauen lassen)

2. (storiti, da; pustiti) lassen (učinkovati na einwirken lassen auf)
figurativno dati čutiti zu erkennen geben, fühlen lassen
figurativno dati čutiti svojo moč seine Macht spüren lassen

3.
dati komu misliti (jemanden) nachdenklich stimmen

4.
dati se/si z nedoločnikom: sich … lassen (se operirati sich operieren lassen, si operirati roko sich die Hand operieren lassen; se pregovoriti sich überreden lassen)
ne dati se z nedoločnikom: sich nicht … lassen
ne dati se motiti sich nicht stören lassen, figurativno sich nicht beirren lassen
figurativno ne dati se spraviti na kolena/ne dati se sich nicht unterkriegen lassen

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

domov heim, nach Haus(e); heim-, nach Hause … (hoteti domov heimwollen, nach Hause wollen, iti domov heimgehen, nach Hause gehen, morati domov heimmüssen, nach Hause müssen, leteti/odleteti domov heimfliegen, nach Hause fliegen, pospremiti domov heimbringen, nach Hause bringen, odpeljati domov heimfahren, nach Hause fahren, poklicati domov heimrufen, nach Hause rufen, poslati domov heimschicken, nach Hause schicken, priti domov heimkommen, nach Hause kommen, spremiti domov heimbegleiten, nach Hause begleiten)
polet domov der Heimflug
pot domov der Nachhauseweg, der Heimweg
potovanje domov die Rückreise
povratek domov die Heimkunft
na poti domov/na povratku domov auf dem Heimweg
vožnja domov die Heimfahrt
odpotovati domov den Heimweg antreten

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti

duél (dvoboj) duel

poklicati na duél to call out (koga someone)

dvobój duel; single combat; affair of honour

izzvati na dvobój to challenge to a duel
poklicati na dvobój to call out
besedni dvobój (figurativno) the cut and thrust (of debate)

dvobòj (-ôja) m

1. duello:
biti sekundant v dvoboju fare da padrino, da secondo in un duello
poklicati, pozvati na dvoboj sfidare a duello

2. pren. duello, contesa, contrasto, scontro

3. šport. duello

fordern terjati, zahtevati; (belasten) obremenjevati; vor Gericht fordern poklicati/spraviti pred sodišče; (herausfordern) izzvati

fōrza

A) f

1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila

3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred

B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter!