Franja

ārdor -ōris, m (ārdēre)

1. žar, požar, vročina: solis Varr., Ci., Lucr., caeli ali caelestis Ci., domus meae Ci., ignium, flammarum, flammeus, fervidus Lucr.; v pl.: solis ardores Ci., S. sončna pripeka, aëris sonitus et ardores Ci. donenje in zažarevanje = grom in blisk, faces et ardores Sen. ph. žarenje neba; pren. vroče podnebje, vroči pas: procul ab ardoribus S., Libanus inter tantos ardores opacus T.

2. pren.
a) žar, ogenj, lesk, migljanje: vultuum Ci., oris Vell., oculorum Ci., Q., ardor ex oculis micat Lucr. ogenj šviga iz oči, ardor stellarum Ci., Sirius V., ardor officit oculis Hyg.
b) ogenj, ognjevitost, ognjevit pogum, gorečnost, goreče poželenje, strast: ardor ille me urget Ci. mučni nemir, sive voluptas est, sive est contrarius ardor Lucr. bodisi slast, bodisi nasprotna „strast“ (= bol), dīne hunc ardorem mentibus addunt? V., ardor et vis T. silna vnema; s subjektnim gen.: civium H. besnost, upor, militum, belli L., ardor animi L. ali animorum Ci., L. ali ardores animorum Ci. navdušenje ali strast, ardor amoris Ci. ogenj ljubezni, cupiditatum omnium ardore restincto Ci.; z objektnim gen.: ardor pugnandi L. goreča bojaželjnost, edendi O. huda lakota; s praep. ad nam. objektnega gen.: ardor mentis ad gloriam Ci., ardoris aliquid ad bellum armaque invenire, ardor ad dimicandum, ad obsidendos Veios L.
c) occ. ogenj (žar) ljubezni, (goreča) ljubezen: resederat ardor O., ardorem dissimulare suum Tib.; z objektnim gen. (do koga): virginis, Iöles O., aut puellae candidae aut teretis pueri H.; met. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka: haec meus ardor erit O., tu primus et ultimus illi ardor eris O.
č) silna obteženost, obremenjenost: in maximo infamiae suae ardore Val. Max. ob veliki, hudo ga težeči sramoti.

aterrar prestrašiti, preplašiti, pogum vzeti

aterrarse zgroziti se

aufrichten zravnati, zravnavati (sich se), (aufstellen) postaviti (pokonci), die Ordnung: vzpostaviti, einen Menschen: vlivati (komu) pogum, dajati (komu) oporo, opogumljati; sich aufrichten opogumiti se

avvilire

A) v. tr. (pres. avvilisco)

1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline

2. ponižati, poniževati; potlačiti:
le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo

B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti

chill² [čil]

1. prehodni glagol
(o)hladiti, mraziti; kaliti; strditi
domačno nekoliko pogreti
figurativno potreti, pogum vzeti, popariti (koga)

2. neprehodni glagol
ohladiti, premraziti, prehladiti se

chilling [číliŋ] pridevnik (chillingly prislov)
hladen, mrazeč
figurativno neprijazen, ki jemlje pogum

décourageant, e [-kuražɑ̃, t] adjectif jemajoč pogum, nehrabrilen

décourager [dekuraže] verbe transitif vzeti pogum (quelqu'un komu); demoralizirati; vzeti voljo (de za); potreti

se décourager izgubiti pogum, postati malodušen
être découragé biti potrt, žalosten
décourager quelqu'un de travailler vzeti komu voljo do dela
décourager quelqu'un d'une entreprise hasardeuse odvrniti koga od tveganega podviga

deject [didžékt] prehodni glagol
pogum vzeti, potrpeti

démoralisateur, trice [-zatœr, tris] adjectif jemajoč pogum, defetističen; kvaren, pohujšljiv; masculin demoralizator, pohujšljivec

propagande féminin démoralisatrice defetistična propaganda

démoraliser [-ze] verbe transitif demoralizirati, jemati pogum ali voljo do boja, zrahljati disciplino; spodkopa(va)ti nravnost, nravno spriditi

se démoraliser izgubiti pogum; izpriditi se
la propagande défaitiste a démoralisé l'armée defetistična propaganda je demoralizirala vojsko

demoralizá -éz

I. vt. jemati/vzeti pogum, demoralizirati

II. vr. izgubljati/izgubiti pogum, demoralizirati se

demoralize [dimɔ́rəlaiz] prehodni glagol
izpriditi, pokvariti; zbegati; pohujšati; pogum vzeti

depress [diprés] prehodni glagol
pritisniti, pritiskati; (po)tlačiti, zatreti, zatirati
figurativno pobiti, pogum vzeti, potreti, oplašiti; poceniti, oslabiti; (glas) znižati; (oči) povesiti

depressive [diprésiv] pridevnik (depressively prislov)
ki jemlje pogum, voljo, ki deprimira, depresiven

deprimēnte agg.

1. (avvilente, scoraggiante) deprimirajoč; ki jemlje pogum, voljo:
discorsi deprimenti moreče besede

2. farm. pomirjevalen, uspavalen

déprimer [-me] verbe transitif utreti; potreti, pobiti, duševno potlačiti, vzeti pogum ali voljo do česa, deprimirati; znižati

front masculin déprimé utrto čelo
cette nouvelle m'a déprimé ta novica me je potrla

deprimere^*

A) v. tr. (pres. deprimo)

1. potlačiti, ponižati (tudi pren.)

2. med. omejiti; zmanjšati:
deprimere la diuresi zmanjšati diurezo

3. potreti, deprimirati

B) ➞ deprimersi v. rifl. (pres. mi deprimo)

1. ponižati se

2. pren. (avvilirsi) izgubiti pogum, postati malodušen, potrt:
si è depresso per la brutta notizia slaba vest ga je potrla

derring-do [dériŋdú:] samostalnik
drzen pogum, drzno dejanje

deeds of derring-do drzna dejanja

desanimar pogum vzeti

desanimarse pogum izgubiti