Franja

Kettentrieb, der, Technik verižni pogon

kisikárna ž pogon za dobijanje kisika, kiseonika

Kurbelantrieb, der, Technik ročični pogon

lancer¹ [lɑ̃se] verbe transitif zagnati, zalučati, vreči, metati; v pogon, v tek pognati (motor); raztrositi, lansirati

lancer sur le marché vreči na tržišče
lancer un vaisseau splaviti ladjo
lancer un slogan lansirati parolo
lancer un écrivain lansirati, uvesti pisatelja
lancer un jeune homme uvesti mladega moža v družbo
lancer un cri zagnati krik
lancer un chien sur quelqu'un spustiti psa na koga
lancer un mandat d'arrêt izdati zaporno povelje
lancer un emprunt razpisati posojilo
lancer le disque, le javelot, le marteau, le poids metati disk, kopje, kladivo, kroglo
le navire lança un S. O. S. ladja je oddala klic S. O. S.
se lancer pognati se, zagnati se, vreči se, skočiti
se lancer à l'assaut planiti v napad, jurišati
se lancer trop dans predaleč se spustiti v

lȍger m (holand. logger) loger, vrsta ribiške ladje na strojni pogon

machinisme [-šinism] masculin mehanizacija; uvajanje strojev v proizvodnjo; izdelovanje strojev; strojni pogon

martínárna ž pogon s martenkama, sa Siemens-Martinovim pećima

Maschinenantrieb, der, Technik pogon s strojem, strojni pogon

metanizzare v. tr. (pres. metanizzo)

1. metanizirati; oskrbeti, oskrbovati z metanom; uporabljati zemeljski plin (v gospodinjstvu)

2. avto metanizirati, preurediti vozilo na plinski pogon

mlâznīk m
1. reaktivni motor: turbina s -om
2. cev za reaktivni pogon

moscone m

1. poveč. od ➞ mosca velika muha

2. zool.
moscone della carne rdečeglava brenčačka (Calliphora erytrocephala)
moscone d'oro (cetonia) zlata minica (Cetonia aurata)

3. pren. častilec, dvorljivec

4. šport (pedalò, pattino) čoln na nožni pogon

motopropulsore agg. strojn. na motorni pogon

motorangetrieben Technik na motorni pogon

Motorantrieb, der, Technik motorni pogon

motor-drive [móutədraiv] samostalnik
motorni pogon

motor-driven [móutədrivn] pridevnik
na motorni pogon

motorgetrieben Technik na motorni pogon

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

nàftāš -áša m
1. naftar, delavec pri črpanju nafte
2. motor na naftni pogon
3. raziskovalec naftnih področij

operate [ɔ́pəreit]

1. neprehodni glagol
delati, funkcionirati (stroj itd.); vplivati, delovati (on, upon na)
medicina operirati (on koga)
ekonomija, pogovorno operirati s čim, špekulirati
vojska izvajati operativne premike

2. prehodni glagol
povzročiti
ameriško, tehnično upravljati (stroj), spraviti v pogon, streči čemu, regulirati
(tudi ameriško) upravljati, voditi (posel)

to operate on batteries (pogon) na baterije
ekonomija to operate at a deficit delati z izgubo
medicina to be operated on biti operiran
ekonomija, pogovorno to operate for a fall (rise) špekulirati s padcem (povišanjem)
ameriško safe to operate zanesljiv (stroj)