Franja

Zadetki iskanja

  • oseb|en [é] (-na, -no) persönlich; (zaupen) intim
    postati oseben persönlich werden
    zvesti na osebno plat (etwas) personalisieren
    razumeti osebno (etwas) persönlich nehmen
    | ➞ → osebni
  • osebn|i (-a, -o) personell, personal; personenbezogen
    osebni Bog personaler Gott
    Personen-, Personal- (davek die Personensteuer, Personalsteuer)
    zvesti na osebno plat (etwas) personalisieren
    razumeti osebno (etwas) persönlich nehmen
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

    à pied peš
    pied à pied korak za korakom
    au pied de la lettre dobesedno, po črki
    au pied fevé na mestu, brez priprave
    au petit pied v malem (merilu)
    de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
    de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
    (statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
    sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
    sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
    sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
    sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
    sur un grand pied na veliko, razkošno
    pied d'alouette (botanique) ostrožnik
    pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
    pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
    pied du lit vznožje postelje
    pieds nus, nu-pieds bos
    bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
    coup masculin de pied brca
    gens masculin pluriel de pied pešci
    valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
    avoir bon pied biti dober pešec
    avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
    avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
    j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
    avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
    en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
    étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
    être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
    faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
    cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
    faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
    fouler aux pieds (po)teptati z nogami
    se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
    lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
    lâcher pied umakniti se
    marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
    mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
    mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
    mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
    mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
    mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
    mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
    perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
    ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
    prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
    prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
    remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
    remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
    (re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
    ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
    sécher sur pied umirati od dolgega časa
    souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
    se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)
  • planta1 -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.
  • podpornik samostalnik
    1. pogosto v množini, pogosto v političnem kontekstu (zagovornik) ▸ támogató
    goreč podpornik ▸ lelkes támogató
    zvesti podporniki ▸ hű támogatók
    politični podporniki ▸ politika támogatói
    podporniki režima ▸ rezsim támogatói
    podporniki neodvisnosti ▸ függetlenség támogatói
    podporniki terorizma ▸ terrorizmus támogatói
    podporniki stranke ▸ párt támogatói
    množica podpornikov ▸ támogatók tömege
    protesti podpornikov ▸ támogatók tiltakozása
    pozvati podpornike ▸ támogatókat megkér
    tihi podpornik ▸ csendes támogató
    Pred stavbo se je zbralo več sto njegovih podpornikov. ▸ Az épület előtt több száz támogatója gyűlt össze.
    Sem velik podpornik ideje o generaciji brez tobaka. ▸ Nagy támogatója vagyok a dohányzás nélküli nemzedék ötletének.

    2. (finančni pokrovitelj) ▸ támogató
    finančni podpornik ▸ pénzügyi támogató
    tihi podpornik ▸ csendes támogató
    podporniki projekta ▸ projekt támogatói
    podpornik umetnosti ▸ művészet támogatója
    podporniki festivala ▸ fesztivál támogatói
    Med podporniki muzeja sta režiserja Steven Spielberg in George Lucas. ▸ A múzeum támogatói között vannak Steven Spielberg és George Lucas rendezők.
    Sam je predvsem skrbel za finančno plat, pridobival je podpornike in sponzorje. ▸ Elsősorban a pénzügyi oldalért, a támogatók és szponzorok toborzásáért voltam felelős.
    Med športom in njegovimi podporniki je strog sponzorsko-komercialni odnos. ▸ A sport és a támogatói között szigorú szponzori-kereskedelmi kapcsolat áll fenn.

    3. (kdor spodbuja ali navija) ▸ szurkoló, támogató
    Vzeti šal podporniku tekmeca je bila že majhna navijaška zmaga. ▸ A sál elvétele a riválisok drukkerétől már apró szurkolói győzelmet jelentett számára.
    Vse tekače in podpornike pa na Prešernovem trgu čaka tudi posebno presenečenje. ▸ A Prešeren téren különleges meglepetés vár minden futót és szurkolót.
    Mama in oče sta moja največja podpornika. ▸ Anyukám és apukám a legnagyobb szurkolóim.
    Strastna ljubezen mladih zaljubljencev ima številne podpornike in na koncu zmaga. ▸ A fiatal szerelmesek szenvedélyes szerelmének sok támogatója van, és végül győz.

    4. (gradbeni element) ▸ támaszték, támasz, gyám
    betonski podpornik ▸ betontámaszték
    leseni podporniki ▸ fatámasz
    Ko so začeli rušiti zid, so se zrahljali leseni podporniki ostrešja, kar so delavci skušali utrditi. ▸ Amikor elkezdték bontani a falat, a tető fából készült gyámjai meglazultak, amit a munkások megpróbáltak kijavítani.
    kovinski podporniki ▸ fémgyám
    Nevarne dele šole so za silo podprli s tramovi in jeklenimi podporniki. ▸ Az iskola veszélyes részeit egyelőre gerendákkal és acélgyámokkal támasztották meg.
    Ko je z električnim vrtalnikom vrtal luknje, je popustil podpornik odra in se zazibal. ▸ Miközben elektromos fúróval fúrta a lyukakat, az állványzat tartószerkezete meglazult és megingott.

    5. (kar ohranja določen položaj) ▸ merevítő, támasz
    Ploščico s podpornikom za nos otrok nosi do operacije ustnice pri šestih mesecih starosti. ▸ Az orrlemezt és a merevítőt a gyermek a 6 hónapos korban elvégzett ajakműtétig viseli.
    Iz kosti so dolgo časa izdelovali podpornike za nedrčke in krila. ▸ Sokáig csontokból készítették a melltartótartók és a szoknyák merevítőelemeit.
    Naslonjalo za hrbet je bilo oblikovano kot srp, podpornik za noge pa kot kladivo. ▸ A háttámla sarló, a lábtámasz pedig kalapács alakú volt.

    6. (o računalniškem sistemu) ▸ támogató
    Med podpornike Linuxa se je nedavno uvrstil tudi Adobe. ▸ Az Adobe nemrég csatlakozott a Linux támogatóinak sorához.
  • pogréti, pogrévati réchauffer (tudi figurativno) ; (stare stvari) répéter, rebattre

    pogreti jed réchauffer un plat
    pogreti jedi faire chauffer des aliments
    pogreta stvar réchauffé moški spol
    pogreta šala plaisanterie ženski spol éculée
  • pokrájina pays moški spol , paysage moški spol , région ženski spol , contrée ženski spol , province ženski spol

    bogata pokrajina riche contrée
    gorska pokrajina pays montagneux (ali de montagnes), région (ali contrée) montagneuse
    puščavska pokrajina région désertique
    ravna pokrajina plaine ženski spol, champ moški spol, pays plat, rase campagne
    veličastna pokrajina paysage majestueux (ali sublime)
    žalostna pokrajina paysage sinistre
  • pôsten de carême, maigre, d'abstinence

    postni čas carême moški spol
    postni dan jour moški spol maigre (ali de jeûne, d'abstinence)
    postna jed (plat moški spol) maigre moški spol
    postna pridiga (religija) sermon moški spol de carême
    postne pridige carêmes moški spol množine
  • postópati agir, procéder ; (lenariti brez dela) fainéanter , (pohajati) battre le pavé, badauder, courir les rues, flâner, musarder, muser

    postopati po ulicah traîner (ali familiarno traînasser, baguenauder) dans les rues
    brezobzirno postopati (figurativno) mettre les pieds dans le plat
    drzno, nesramno postopati (familiarno) se payer de culot
    premišljeno postopati (figurativno) aller à pas mesurés
    previdno postopati procéder avec prudence
    sodno proti komu postopati (pravno) poursuivre quelqu'un en justice
    sramotno (podlo) postopati user de lâches procédés
  • prédilection [-dilɛksjɔ̃] féminin posebna ljubezen

    de prédilection najljubši
    livre masculin, plat masculin de prédilection najljubša knjiga, jed
    avoir une prédilection pour imeti posebno ljubezen (nagnjenost, slabost) za
    sa prédilection va aux lectures de romans policiers on posebno rad bere kriminalke
  • racler [rakle] verbe transitif (o)strgati; (o)trebiti (gozd); grabiti; ostro podrgniti; populaire zmakniti, ukrasti; verbe intransitif, populaire sopsti

    racler le fond du plat postrgati dno sklede
    racler le sable de l'allée (po)grabiti pesek v drevoredu
    racler les fonds de tiroir vzeti, pobrati ves denar, kolikor ga je v predalu
    racler ses pneus contre le bord du trottoir ostro podrgniti s pnevmatikami ob rob pločnika
    racler un violon, du violon (familier) slabo igrati na violino, praskati po violini
    ce vin racle le gosier to vino praska po grlu
    se racler la gorge odhrkati se
  • rassasiant, e [rasazjɑ̃, t] adjectif nasitljiv

    plat masculin rassasiant nasitljiva jed
  • refroidir [rəfrwadir] verbe transitif ohladiti; figuré zmanjšati (navdušenje), vzeti pogum; populaire ubiti; verbe intransitif postati hladnejši, ohladiti se

    se refroidir o, shladiti se; médecine prehladiti se
    laisser refroidir un moteur pustiti, da se motor ohladi
    laisser refroidir de l'eau bouillante ohladiti krop
    (figuré, familier)

    laisser refroidir quelque chose čakati, ne se ukvarjati s čim
    faire refroidir un plat ohladiti jed
    le temps s'est refroidi vreme se je ohladilo
  • repasser [rəpase] verbe intransitif zopet mimo iti, priti, peljati, jezditi, leteti; figuré zopet se oglasiti (pri kom); zopet preiti (à quelque chose k čemu); verbe transitif zopet prekoračiti, prepeljati (z brodom, s čolnom); še enkrat, zopet podati; nabrusiti (klino); (z)likati; figuré poklicati si nazaj v spomin; še enkrat prebrati, pregledati; ponoviti (lekcijo); še enkrat delati, opravljati (izpit); populaire pretepsti

    se repasser likati se
    fer à repasser likalnik
    repasser du linge, un tissu, une étoffe likati perilo, tkanino, blago
    repasser la lime sur quelque chose (figuré) opiliti, izpiliti kaj
    repasser une leçon, un rôle ponoviti lekcijo, vlogo
    repasser par les mains de quelqu'un priti zopet komu v roke
    repasser des ciseaux, des couteaux (na)brusiti škarje, nože
    repasser un pli à plat (gladko) zlikati gubo
    certains tissus ne se repassent pas nekatere tkanine se ne likajo
  • résistance [rezistɑ̃s] féminin odpor, upor, rezistenca; odpornost; vztrajnost; trpežnost, vzdržnost; technique trdnost; architecture nosilnost

    R résistance odporniško gibanje
    de résistance odperen, trpežen; vztrajen
    résistance de l'air, au frottement zračni upor, upor pri trenju
    résistance acharnée, héroique zagrizen, junaški odpor
    résistance active, passive aktiven, pasiven odpor
    Comité National de la Résistance (C. N. R.) Narodni odbor odporniškega gibanja
    nid masculin de résistance odporniško gnezdo
    noyau masculin de résistance jedro odpora
    plat masculin de résistance glavna jed pri obedu
    unité féminin de résistance ohm
    bousculer, forcer une résistance zlomiti odpor
    céder sans résistance popustiti, odnehati brez odpora
    être sans résistance biti neodporen (za bolezni)
    faire résistance upirati se
    faire une belle résistance hrabro se upirati, se braniti
    se heurter à une résistance zadeti na odpor
    entrer dans la Résistance pridružiti se odporniškemu gibanju
    prendre la ligne de moindre résistance iti po poti najmanjšega odpora
    la résistance se raidit odpor se krepi, jača
    trouver de la résistance naleteti na odpor
    manquer de résistance, n'avoir aucune résistance ne biti odporen, vztrajen
  • réussir [reüsir] verbe intransitif uspeti, imeti uspeh, obnesti se, posrečiti se, doseči cilj; uspavati (rastline, posli); verbe transitif izvesti do dobrega, uspešnega konca, dobro izpeljati ali dokončati

    je réussis uspem, posreči se mi
    je ne réussis à rien nič se mi ne posreči
    il réussit en tout, tout lui réussit vse se mu posreči
    je n'ai pas réussi spodletelo mi je, ni se mi posrečilo
    la vigne ne réussit pas partout vinska trta ne uspeva povsod
    il a réussi à son examen napravil je izpit
    elle a réussi à passer son permis de conduire posrečilo se ji je napraviti vozniški (šoferski) izpit
    l'air de la mer lui réussit morski zrak mu (ji) prija, koristi
    réussir un but, un essai (sport) zabeležiti zadetek (gól), uspeti v poskusu
    réussir un portrait, une photo napraviti uspel portret, uspelo fotografijo
    réussir une sauce, un plat napraviti dobro omako, dobro jed
    réussir une affaire, un travail uspešno opraviti zadevo, dokončati deto
  • revers [rəvɛr] masculin narobe stran (d'une étoffe blaga); hrbtna stran; druga, slaba stran; figuré (hud) udarec; neuspeh, poraz; nesreča; zavihek, rever; populaire zadnjica; sport odbitje žoge z desno roko na levi strani telesa

    revers (de fortune) udarec usode
    revers de la main hrbet roke
    revers de la médaille (figuré) druga plat medalje, neprijetna stran kake stvari
    revers pluriel militaires vojaški porazi
    coup masculin de revers udarec, klofuta s hrbtom roke
    pantalon masculin, bottes féminin pluriel à revers hlače, škornji z zavihki
    smoking masculin à revers de soie smoking s svilenimi reverji
    il a éprouvé, essuyé de cruels revers prestal je težke udarce (usode)
    prendre à revers napasti od zadaj ali z boka (tudi figuré)
  • reverso moški spol zadnja (hrbtna) stran; senčna stran

    el reverso (ali revés) de la medalla druga plat medalje
  • ríbji de poisson

    ribja jed plat moški spol de poisson
    ribja juha soupe ženski spol au poisson
    ribja konzerva conserve ženski spol de poisson
    ribja moka farine ženski spol de poisson
    ribje olje huile ženski spol de poisson (ali de foie de morue)
    ribja kost, koščica arête ženski spol
    ribji zarod alevin moški spol, nourrain moški spol