tjà adv.
1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare
2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte
3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là
4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
Zadetki iskanja
- tjúlenj zoologija veau moški spol marin, phoque moški spol
tjulnja koža (tjulnji plašč) peau ženski spol (manteau moški spol) de phoque - tričetrtínski (-a -o) adj.
1. di tre quarti:
obl. tričetrtinski plašč trequarti
tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
2. muz. di tre quarti:
tričetrtinski takt misura di 3/4 - úsnje (-a) n
1. cuoio, pelle:
goveje, kozje, krokodilje, svinjsko, telečje usnje vacchetta, capretto, pelle di coccodrillo (coccodrillo), pelle di porco, pelle di vitello (vitello)
surovo usnje cuoio crudo
spodnje, zgornje usnje cuoio da suole, pelle per tomaia
kromovo, lakasto, semiš, umetno usnje cuoio al cromo, cuoio verniciato, pelle di camoscio; finta pelle, similpelle
tovarna usnja fabbrica di pellame
čevlji, plašč iz usnja scarpe, cappotto di pelle
blanširati, lomiti, strojiti usnje smerigliare, irruvidire, conciare le pelli
vezano v usnje rilegato in pelle
2. žarg. šport. (nogometna žoga) pallone - usnjen [é] (-a, -o) ledern, aus Leder, Leder- (čevelj der Lederschuh, gumb der Lederknopf, jermen der Lederriemen, der Ledergurt, jopa/jopič die Lederjacke, kovček der Lederkoffer, obroba der Lederbesatz, pas der Ledergürtel, plašč der Ledermantel, podplat die Ledersohle, predmet die Lederarbeit, rokavica der Lederhandschuh, stol der Ledersessel, stran die Lederseite, tapeta die Ledertapete, torbica/torba die Ledertasche, hlače die Lederhose); vezava: Leder- (hrbet der Lederrücken, platnice der Ledereinband)
usnjena obloga die Belederung
usnjena vezalka der Schnürriemen
usnjeni papir das Lederpapier - usnjén de (ali en) cuir (ali peau)
usnjena aktovka serviette ženski spol en cuir
usnjen kovček valise ženski spol en cuir
usnjen jopič blouson moški spol (ali veste ženski spol, vareuse ženski spol) en cuir
usnjen plašč manteau moški spol de cuir
usnjena rokavica gant moški spol de peau
usnjeni izdelki articles moški spol množine de cuir, cuirs moški spol množine, peausserie ženski spol - usnjén de cuero; de piel
usnjena aktovka (etui, gamaša, kovček, plašč, jermen, izdelki) cartera f (estuche m, polaina f, maleta f, abrigo m, correa f, artículos m pl) de cuero
usnjen jopič chaquetón m de cuero, (podložen s krznom) canadiense f
usnjena rokavica guante m de piel - valj moški spol (-a …)
1. matematika der Zylinder (pokončni gerader, poševni schiefer)
plašč valja der Zylindermantel
2. tehnika der Zylinder, die Walze, die Rolle, del motorja: der Zylinder (barvni Farbwalze, čistilni Kehrwalze, dovajalni Lieferwalze, Speisewalze, gladilni Glättwalze, gonilni Treibrolle, grebenast Stufenrolle, grobi Vorwalze, gumijast Gummiwalze, hladilni Kühlzylinder, Kühlwalze, igelni Nadelzylinder, kompenzacijski, prosti Tänzerwalze, kontaktni Kontaktwalze, krtačni Bürstenwalze, lepilni Leimwalze, lesen obtežilni Holzdruckwalze, lomilni Brechwalze, merilni [Meßzylinder] Messzylinder, mlevni Mahlwalze, nanašalni Auftragswalze, napenjalni Spannrolle, nasprotni Gegenrolle, nihalni Pendelwalze, parni Dampfzylinder, perforirani, luknjasti Lochwalze, pisalni Schreibwalze, plavajoči Schwimmwalze, pleskarski Farbrolle, pločevinski Blechwalze, podajalni Vorschubwalze, pritisni Druckwalze, prosti Blindwalze, prosto vrteči se Laufrolle, protitlačni Gegendruckzylinder, ravnalni Richtrolle, rebričasti Riffelwalze, rezilni Messerwalze, snemalni Abstreichwalze, stiskalni [Preßwalze] Presswalze, [Preßrolle] Pressrolle, strižni Scherzylinder, tiskovni Druckzylinder, tračni Bandwalze, trosilni Streuwalze, vlažilni Feuchtwalze, vlečni Zugwalze, vodilni Durchzugwalze, Leitwalze, vračalni Rückstreifwalze, vroči Heißwalze, vrtilni Drehzylinder, zavorni Bremsrolle, Radzylinder, zgornji Oberwalze, zvračalni Kippzylinder, žlebičasti Rillenwalze, za nanašanje barve Farbauftragwalze, z gumijasto oblogo Gummizylinder, z vzorci Musterwalze)
nanesti/nanašati z valjem aufwalzen
valjati z navzkrižnimi valji friemeln
3.
gradbeništvo, arhitektura stebrni valj die Säulentrommel - valjn|i (-a, -o) Zylinder- (plašč der Zylindermantel)
- váta ouate ženski spol , (za obveze) coton moški spol (ali ouate) hydrophile
podložiti plašč z vato doubler un manteau d'ouate - velblódji de chameau
velblodja dlaka poil moški spol de chameau
odeja (plašč) iz velblodje dlake couverture ženski spol (manteau moški spol) en poil de chameau - velblódji
velblodja dlaka pelo m de camello
odeja (plašč) iz velblodje dlake manta f (abrigo m) de pelo de camello - vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht - véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze
véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind - véter vent moški spol
vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête - véter viento m
vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente - vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
vojaško pokopališče cimitero di guerra
vojaška parada parata (militare)
vojaška prisega giuramento del soldato
vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
vojaška diktatura dittatura militare
vojaški begunec disertore; imboscato
vojaški sluga attendente
vojaška knjižica libretto militare
pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
vojaška čepica cheppì; bustina
žarg. vojaška disciplina naia
vojaška godba na pihala fanfara
vojaška oseba militare
vojaška obveznost servizio di leva
vojaška pošta posta militare
vojaške operacije operazioni militari
vojaške vaje esercitazioni
hist. vojaški branjevec vivandiere
vojaški konvoj carreggio
vojaški plašč pastrano
vojaški prepečenec pane di munizione
vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
vojaški vlak tradotta
vojaški vpoklicanec richiamato
vojaško okrožje distretto militare
vojaško sodišče tribunale militare
vojaško vežbališče piazza d'armi - vrh prep.
1. sopra:
vrh hriba sopra il monte
nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli
2. oltre a:
ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida
3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
pisar. vrh tega arroge, arrogi - zapéti1 (zapnem) to button; to clasp, to buckle (up)
zapéti si plašč to button up one's coat
zapéti gumb to do up a button - zasukáti tourner, retourner, tordre
zasukati se (se) tourner, se retourner; prendre une autre toumure; se mettre à danser
plašč po vetru zasukati s'accommoder aux circonstances, familiarno voir d'où vient le vent, tourner à tout vent, tourner comme une girouette, (re)tourner sa veste, tourner casaque, changer son fusil d'épaule, manger à tous les râteliers
pogovor zasukati détourner la conversation, amener la conversation sur un autre sujet, changer de conversation (ali de théme)
zasukati rokave retrousser les manches
sreča se je zasukala la chance a tourné