Franja

Zadetki iskanja

  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • razgrnítev (-tve) f il distendere, il dispiegare:
    javna razgrnitev regulacijskega načrta esposizione al pubblico del piano regolatore
  • recitál glasba recital

    klavirski recitál piano(forte) recital
    recitál (večer) pesmi song (ali vocal) recital
  • regulacíjski (-a -o) adj. di regolazione, regolatore:
    regulacijska dela na reki opere di regolazione del fiume
    urb. regulacijski načrt piano regolatore
  • rék (-a) m

    1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
    nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
    star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
    poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
    ljudski rek motto popolare

    2. star. aforisma
  • rísati (ríšem)

    A) imperf.

    1. disegnare:
    risati in slikati disegnare e dipingere
    risati na papir disegnare sulla carta
    risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    um. risati chiaroscuro chiaroscurare

    2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
    skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
    risati načrt tracciare, tirare un piano

    3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
    risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

    B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

    1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
    na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

    2. manifestarsi, comparire
  • simetrálen (-lna -o) adj. mat. simmetrico:
    simetralna ravnina piano simmetrico
  • skála1 (-e) f

    1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
    pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
    od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
    previsna skala roccia a strapiombo

    2. pren. roccia;
    skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
    načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
    jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi
  • skládba composition ženski spol , morceau moški spol de musique

    klavirska skladba morceau de piano, composition pour piano
  • skládba glas composición f ; pieza f de música

    klavirska skladba pieza de música para piano, composición para piano
  • skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
    mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
    skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
    govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
    sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
    dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
    bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
    PREGOVORI:
    skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa
  • soglásen (-sna -o) adj.

    1. concorde, consenziente, consensuale:
    soglasna ločitev separazione consensuale
    niso bili soglasni z njegovim načrtom non erano d'accordo con il suo piano

    2. unanime, ekst. corale:
    soglasna izvolitev elezione unanime
    soglasen protest protesta corale

    3. armonico; proporzionato
  • splôšen (-šna -o)

    A) adj.

    1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
    splošno mnenje opinione comune
    splošna raba uso comune
    splošne volitve elezioni generali
    splošno nezadovoljstvo malcontento generale
    splošna volilna pravica suffragio universale
    splošen pojem nozione generica
    splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
    besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

    2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
    splošna kemija chimica generale
    splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

    3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
    splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
    splošna bolnišnica ospedale generale
    voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
    fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
    splošna stavka sciopero generale
    splošni ekvivalent equivalente generale
    film. splošni plan piano generale
    jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
    ekon. splošni stroški spese generali

    B) splôšni (-a -o) m, f, n
    prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
    na splošno in genere
    v splošnem in genere, generalmente
  • spôdaj adv.

    1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
    spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
    čakam te spodaj ti aspetto dabbasso

    2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
    ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo

    3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
    živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne

    4.
    od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
    od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
    začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
    zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
    spodaj ležeč sottostante
    spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato
  • spodletávati (-am) | spodletéti (-ím) imperf., perf.

    1. scivolare, schizzare (via):
    sekira spodleti ob grči la scure scivola sul nodo

    2. pren. fallire, andare a monte:
    načrt je spodletel il piano è fallito
  • spódnji (-a -e) adj.

    1. basso, inferiore; di sotto:
    spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
    spodnji Pad il basso Po
    spodnji del trebuha basso ventre, addome
    spodnje nadstropje il piano di sotto

    2.
    spodnja stran il rovescio
    spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

    3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
    spodnja dovoljena teža peso minimo
    spodnja vrednost valore minimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
    anat. spodnja čeljust mandibola
    anat. spodnja okončina estremità inferiore
    lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
    geol. spodnja kreda basso cretaceo
    geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
    bot. spodnja stran lista ipofillo
    obl. spodnje hlače mutande; slip
    obl. spodnje krilo sottogonna
    spodnje perilo biancheria intima
    spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
    spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
    spodnji del jadra bordame
    navt. spodnje jadro trevo
    grad. spodnji del stropa soppalco
    polit. spodnji dom Camera bassa
    zool. spodnji grgavec laringe
    spodnji konec mize coda di tavola
    num. spodnji krajec kovanca esergo
    spodnji krožnik sottopiatto
    mitol. spodnji svet inferi
    grad. spodnji temelj sottofondazione
  • sprédati (-am) | sprêsti (sprêdem) imperf., perf.

    1. tekst. filare, ridurre il filo:
    spresti v volno, svilo filare la lana, la seta

    2. filare, tessere:
    pajek sprede mrežo il ragno fila la ragnatela
    pren. spredati zgodbe raccontare storie

    3. pren. ordire:
    spresti načrt ordire un piano
    kaj spresti v glavi inventare qcs. (di sana pianta)
    pren. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe il fatto diede spunto a una ragnatela di storie
  • sprémljanje, spremljáva accompagnement moški spol , conduite ženski spol , escorte ženski spol

    klavirska (orkestrska) spremljanje accompagnement de piano (d'orchestre)
    peti brez spremljave chanter sans accompagnement
  • sprémljanje, spremljáva acompañamiento m

    glasbena (klavirska, orkestrska) spremljava acompañamiento musical (de piano, orquestal)