Franja

Vogelgesang, der, ptičje petje

wait¹ [wéit] samostalnik
čakanje, čas čakanja; zavlačevanje, odlašanje; postanek
gledališče odmor, pavza; zaseda
množina, glasba pevci božičnih pesmi; božično petje
zastarelo čuvaj, stražnik

to lay wait for napraviti zasedo za
to lie in wait for biti v zasedi, na preži za (kom)

Wechselgesang, der, Musik izmenično petje

woodnotes [wúdnouts] samostalnik
množina neizumetničeno petje (ptic)
figurativno naravno, spontano pesništvo

катавасия f petje dveh zborov sredi cerkve; (šalj.) zmešnjava, nered

разноголосица f neubrano petje; nesoglasje

цыганщина f petje na ciganski način

agrément [agremɑ̃] masculin

1. odobritev, privolitev, dopustitev

2. prijetnost, privlaččnost, čar; razvedrilo, zabava

jardin masculin d'agrément cvetlični vrt
voyage masculin d'agrément turistično potovanje
les arts d'agrément umetnosti za razvedrilo (ples, petje, risanje ipd.)
refuser son agrément odkloniti svojo privolitev

alternatíven (-vna -o) adj. alternativo;
alternativna oblast contropotere
šol. alternativna predavanja controcorso
muz. alternativno petje canto alterno

altērno agg.

1. izmeničen, alternativen:
canto alterno alternativno petje
a giorni alterni vsak drugi dan

2. ekst. spremenljiv, negotov, nestalen:
fortuna alterna spremenljiva, opoteča sreča

3. mat. izmeničen:
angolo alterno izmenični kot

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

ambrosiano

A) agg.

1. Ambrozijev, ambrozijanski:
canto ambrosiano glasba ambrozijansko petje

2. ekst. milanski:
dialetto ambrosiano milansko narečje

B) m Milančan, Milančanka

ambrozijánski (-a -o) adj. rel. ambrosiano:
ambrozijansko petje canto ambrosiano

antifónski (-a -o) adj. antifonale:
antifonsko petje canto antifonale

Aoedē -ēs, f (Ἀοιδή = Petje, Pesem) Aeda, samogovoreče ime ene izmed prvih štirih Muz, hčere mlajšega (drugega) Jupitra: Ci.

arguto agg. knjižno

1. bistroumen, duhovit, domiseln:
conversazione arguta e brillante duhovit in iskriv pogovor

2. živahen:
sguardo arguto živahen pogled

3. oster, prediren:
l'arguto canto delle cicale predirno petje čričkov

āssus 3 (iz ārēre nam. *āsēre) posušen, suh, na suhem pripravljen = t.j. le z vročino. Od tod

1. kulin. suho (= le v lastnem soku, brez juhe ali omake) pečen, cmarjen: assa bubula Pl. pečena govedina, goveja pečenka, caro Varr., Cels., mergi assi H., res eadem magis alit iurulenta quam assa, magis assa quam frixa Cels.; subst. āssum -ī, n pečenka: ass. vitulinum Ci. telečja, assis miscere elixa H. pečene in kuhane jedi.

2. kopal. assus sol na suho (t.j. na nenamaziljeno kožo) pekoče sonce: pro isto asso sole... a te nitidum solem unctumque repetemus Ci. ep.; humor ass. Varr. le z vročino povzročena, assae sudationes Cels. suhe (potilne) kopeli, balnearia assa Ci. ep. priprave za suhe kopeli.

3. pren. suh, gol: vetula Iuv. ali nutrix Fr. „suha pestunja“ = tista, ki le varuje in vzreja, a ne doji, vox Varr. ap. Non., Asc. petje brez spremljave glasbil, tibiae Serv. piščali brez spremljave petja, lapides Serv. neobdelani; v istem pomenu najbrž tudi assa structura Vitr.

atom samostalnik
1. (najmanjši delec snovi) ▸ atomRazmerje med atomi vodika in kisika je tako kot pri molekuli vode. ▸ A hidrogén- és oxigénatomok aránya megegyezik a vízmolekuláéval.

2. (osnovni element česa) ▸ atom, alapvető elem
Zelo rad imam črke, ker so atomi komunikacije. ▸ Szeretem a betűket, mert ezek a kommunikáció atomjai.
Njegov dotik je zdrsel po njenem licu in vžgal vsak atom v njej. ▸ A férfi érintése végigsiklott a lány arcán, és minden ízét lángra lobbantotta.

3. (o majhni količini) ▸ atom
Na televiziji ne obstaja niti en sam atom iskrenosti. ▸ A televízióban egyetlen atomnyi őszinteség sincs.
Hripavo petje je oznanjalo zadnje atome sreče in veselja. ▸ A rekedt ének a boldogság és az öröm utolsó atomjait hirdette.

balada samostalnik
1. (o glasbi) ▸ balladaAlbum vsebuje presek mojih najlepših ljubezenskih balad in uspešnic. ▸ Az album válogatást tartalmaz legszebb szerelmes balladáimból és slágereimből.

2. (o poeziji) ▸ ballada

baláda literatura ballad; glasba ballade

petje, pisanje balad balladry