prehitévati (ura) avancer , (dogodke, dejstva) anticiper
moja ura prehiteva pet minut ma montre avance de cinq minutes
Zadetki iskanja
- preštéti (-štéjem) | preštévati (-am) perf., imperf. contare, ricontare:
preštevati glasove (pri volitvah) fare lo spoglio dei voti, scrutinare
pren. prešteti, preštevati komu kosti spianare le costole a qcn.
prešteti komu ure decidere di ammazzare
koga lahko na prste prešteti poter contare sulle dita di una mano
kaj narediti, kot bi do pet preštel fare qcs. in quattro e quattr'otto
biti suh, da bi mu lahko kosti, rebra preštel essere così magro da poter contargli le ossa - prezgódaj trop tôt, prématurément, avant le temps, avant l'heure, en avance
prezgodaj razvit précoce
prezgodaj soditi o čem préjuger de quelque chose
prezgodaj zrel prématuré
vlak je prišel pet minut prezgodaj le train a cinq minutes d'avance - pri at, by, beside; in; with
tik pri close to (by), (blizu) near, at hand, about
pri nas in our house, at our place
pri meni (v žepu) on me, about me
pri bogu! by the Lord!
pri kozarcu vina over a glass of wine
pri prvi priložnosti at the first oportunity
pri dobrem zdravju in good health
pri tem vremenu in this weather
pri mojem stricu (doma) at my uncle's
pri peku at the baker's
pri roki at hand; (na pismu)
pri Brown c/o Brown
pri sveči by candle-light
pri moji časti upon my honour
pri večerji at dinner
pri delu at work
pri kom? with whom?, in whose house?
pri moji duši upon my soul
pri oknu at (ali near) the window
pri tej priložnosti on this occasion
pri kaminu by the fireplace
pri mojem prihodu (moji vrnitvi) on my arrival (return)
pri ugodnem vremenu if the weather permits
pri vsem tem... for all that, notwithstanding
zelo priljubljen pri very popular with
bitka pri Verdunu the battle of Verdun
to je navada pri Italijanih it is a habit with (ali among) the Italians
pri vsem svojem bogastvu ni srečen despite all his riches he is not happy
mati je pri dobrem zdravju Mother is in good health
ne vem, pri čem sem I don't know what the matter is
on ni pri pravi pameti he is not in his right senses
imaš kaj denarja pri sebi? have you any money on you?
nimam drobiža pri sebi I have no change on me
naročiti pri to order from
ostal bo pet dni pri nas he will stay five days with us
deset dni smo preživeli pri njih we spent ten days with them
pri kom služiš? in whose service are you?
pri kom stanujete? where (ali with whom) are you staying?
spati pri odprtem oknu to sleep with the window open
pri kom se učite nemščine? with whom do you take German lessons?
utonil je pri kopanju he was drowned while bathing
vztrajati pri... to stick to... - priblížno adv. approssimativamente, pressappoco, all'incirca, circa, a un dipresso, grossomodo, su per giù; forse:
približno dvajset metrov dolg lungo venti metri circa
ura je približno pet saranno le cinque
star je približno sedemdeset let ha settant'anni su per giù - pròč
je že proč le voilà parti
proč od tod! va-t'en d'ici!, ôtez-vous de là!, (en) arrière!, au large!
proč! va-t'en!
roke proč! n'y touche(z) pas!, familiarno bas les pattes!
proč s tem! enlève (ali enlevez) cela!, fais (ali faites) disparaître cela!, enlève-moi (ali enlevez-moi) ça!
z njim je proč c'en est fait de lui, il est fini, c'est un homme fini
ura je pet proč il est cinq heures passées
vse je proč tout est passé (ali fini, perdu) - pŕst (-a) m
1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso - razdálja distance ženski spol , intervalle moški spol ; éloignement moški spol , écart(ement) moški spol ; figurativno recul moški spol
varnostna razdalja (promet) distance de sécurité
zavorna razdalja distance de freinage
v razdalji (pet kilometrov) à une distance de (cinq kilomètres)
imeti potrebno razdaljo (figurativno) avoir le recul nécessaire - razdeli|ti (-m) deliti
1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
razdeliti vloge die Rollen verteilen
razdeliti stroške (die Kosten) umlegen
2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
(razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
razdeliti na kvote quotisieren
razdeliti na parcele parzellieren
razdeliti na obdobja/periode periodisieren
razdeliti na porcije portionieren
razdeliti na predale/predmete fächern
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
razdeliti po ključu schlüsseln - razdeljen [ê] (-a, -o)
1. med več ljudi, organizacij ipd.: verteilt
2. na več delov: unterteilt, gegliedert
razdeljen na polja gefeldert
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na prekate gekammert
razdeljen na stopnje gestaffelt, gestuft, stufenförmig
razdeljen na dva dela/tri dele/štiri dele/pet delov … halbiert/zweigeteilt, gedrittelt/dreigeteilt, geviertelt/viergeteilt, gefünftelt … - rázen
A) adv.
1. tranne, salvo, fuorché:
lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica
B) rázen konj. a meno che:
pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea
C) rázen prep.
1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè
2. (poleg) oltre a:
odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri - rázred (-éda) m
1. šol. classe:
šola ima pet razredov la scuola ha cinque classi
izdelati razred superare la classe
stopiti v razred entrare in classe
2. soc. classe
3. (skupine sorodnih področij pri akademiji) classe:
razred za družbene, matematične, naravoslovne vede classe di scienze sociali, matematiche, naturali
4. šport. classe, categoria
5. (stopnja kakovosti, uporabnosti) classe; categoria:
žel. vagon prvega razreda vettura di I classe
avt. (razdelitev vozil glede na gibno prostornino) razred do 250 cm3 categoria fino ai 250 cm3
6. biol. (sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva) classe:
vretenčarji se delijo na šest razredov i vertebrati si suddividono in sei classi - rèp cola f ; rabo m
lisičji rep cola de zorra
pet repov živine cinco cabezas de ganado
konjski rep (frizura) cola de caballo
migati z repom mover la cola, colear, menear el rabo
to nima ne glave ne repa eso no tiene pies ni cabeza
stisniti rep med noge irse con el rabo entre piernas
stopiti komu na rep dar un pisotón a alg, pisar un callo a alg - ríba (-e) f
1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo
2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa - satelit samostalnik
1. (vesoljska naprava) ▸ mesterséges hold, műhold, szatellitgeostacionarni satelit ▸ geostacionárius műholdumetni satelit ▸ műholdnavigacijski satelit ▸ navigációs műholdameriški satelit ▸ amerikai műholdizstreliti satelit ▸ felbocsátja a műholdat, fellövi a műholdatoddajati prek satelita ▸ műholdon keresztül sugározprenašati prek satelita ▸ műholdról közvetítsignal prek satelita ▸ műholdjeloddajanje preko satelita ▸ műholdas közvetítéspovezava s satelitom ▸ kapcsolat a műholddalnadzorovati s sateliti ▸ műholddal megfigyelsatelit za opazovanje ▸ megfigyelő műhold
2. astronomija (nebesno telo) ▸ mellékbolygó, holdnaravni satelit ▸ természetes mellékbolygóZemljin satelit ▸ Föld mellékbolygójaJupitrov satelit ▸ Jupiter holdjaodkriti satelit ▸ felfedezett mellékbolygóorbita satelita ▸ mellékbolygó keringési pályájagibanje satelita ▸ mellékbolygó pályája
3. (zvočnik) ▸ szatellit hangfal, szatellit hangszórósedem satelitov ▸ hét szatellithangfalpet satelitov ▸ öt szatellithangfalZvočna kartica podpira zvok v formatu 7.1 (sedem satelitov in globokotonski zvočnik). ▸ A hangkártya a 7.1-es formátumú hangzást támogatja (hét szatellithangfal és mélynyomó).
4. (manjša država ali organizacija) ▸ csatlós, csatlós államsovjetski sateliti ▸ szovjet csatlós állam
5. šport (teniško tekmovanje) ▸ szatelit [teniszmérkőzés]teniški satelit ▸ szatelit teniszistrski satelit ▸ isztriai szatelitturnir satelita ▸ szatelit kupaNajboljši slovenski teniški igralec je ob zaključku istrskega satelita dosegel še tretjo turnirsko zmago med posamezniki letos. ▸ A legjobb szlovén teniszjátékos az isztriai szatelit fináléjában megszerezte idei harmadik egyéni győzelmét. - sfinga samostalnik
1. umetnost (kip) ▸ szfinxgraditelj sfinge ▸ szfinx építőjeglava sfinge ▸ szfinx fejeveličastna sfinga ▸ fenséges szfinxegipčanska sfinga ▸ egyiptomi szfinxsfinga v Gizi ▸ gízai szfinxZa svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.
2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinxkip sfinge ▸ szfinxszoborSfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.
3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinxmoč sfinge ▸ szfinx erejeV grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre. - skupaj
1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander
2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)
3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)
4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)
5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt
6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen - slepi samostalnik
pogosto v množini (o okvari vida) ▸ vakslepi od rojstva ▸ születésétől fogva vakslepi in slabovidni ▸ vakok és gyengénlátókslepi in gluhi ▸ vakok és siketekPosebna palica za slepe bo opozarjala na ovire v oddaljenosti do pet metrov. ▸ A vakok számára készült különleges pálca figyelmeztet az öt méteren belüli akadályokra. - srce pade komu v hlače frazem
(prestrašiti se) ▸ inába száll a bátorsága, nadrágjában van a szíve [elhagyja a bátorsága]
Pet dni pred poroko pa je bodočemu ženinu srce padlo v hlače. ▸ Az eküvő előtt öt nappal a vőlegénynek már az inába szállt a bátorsága. - star2 (-a, -o) (določene starosti) alt (koliko je star? wie alt ist er?)
enako star gleichaltrig
star 3 ure drei Stunden alt, dreistündig
star tri dni drei Tage alt, dreitägig
star pet tednov fünf Wochen alt, fünfwöchig
star deset mesecev zehn Monate alt, zehnmonatig
star eno leto ein Jahr alt, einjährig …
star več stoletij jahrhundertealt
star več tisočletij jahrtausendealt
star je osemdeset let er ist achtzig
tri leta star avto ein drei Jahre alter Wagen