Franja

pit² [pit]

1. prehodni glagol
zakopati v jamo, dati v jamo; ujeti v jamo, ujeti v past
metalurgija razžreti (korozija); iznakaziti z brazgotinami (koze)
agronomija spraviti v zasipnico (repo, krompir); postaviti koga proti drugemu, nahujskati, meriti moči s kom (against)

2. neprehodni glagol
izdolbsti se, iznakaziti se (od koz)
medicina pustiti otisk (pritisk prsta)

pitted with smallpox kozav

plȏjka ž
1. okrogla kamnitna ploščica, ki jo v določeni oddaljenosti mečejo v drug kamen (otr. igra)
2. past za lov na ptiče: napravio sam -u iznad rupe u kamenu
3. bot. površina lista, lamina

pluskvamperfékt gramatika pluperfect (tense), past perfect

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

raquette [rakɛt] féminin (namizno)teniški lopar, reket; krplja; majhna (lovska) past; botanique opuncija; figuré teniški igralec; pluriel, populaire noge

raquette de tapis iztepač preprog
raquettes à neige snežne krplje

ratonera ženski spol mišelovka, past za miši, mišnica; mišja luknja

caer en ratonera iti na limanice

sjèničārka ž (ijek.), sèničārka ž (ek.)
1. iz buče narejena past za sinice
2. kaporasta sjeničarka zool. vrtnarski utičar

starožítnosti relics pl of the past

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

štakòrnjača ž past za podgane

tank trap [tǽəktræp] samostalnik
vojska past za tanke

taupière [topjɛr] féminin past za krte

Tellereisen, das, Tellerfalle, die, stopalka, krožna past

trampa ženski spol past (za lisico): volčja jama; lov na medvede: zanka; samozaklopna vrata; figurativno prevara

trampa legal dovoljena prevara; pravni prijem
sin trampa pošten
armar trampa, poner trampa past nastaviti
caer (ali dar, dejarse coger) en la trampa v past iti, na limanice iti
coger en la trampa (a) koga pri dejanju zasačiti
trampas pl (sleparski) dolgovi
poner trampas zanke nastaviti

trap³ [træp] prehodni glagol
loviti (uloviti, ujeti) v past, v zanko; (z zvijačo) zasačiti, zalotiti
tehnično opremiti (pod) z loputami; prestreči (plin, vodo)
figurativno speljati, nabrisati (koga)
neprehodni glagol
biti lovec na živali z dragocenim krznom; nastavljati zanke, pasti (for za)
ujeti se, biti zaustavljen, prestrežen (plin itd.)

trappolone m

1. poveč. od ➞ trappola velika past

2. nastavljalec pasti; pren. pog. lažnivec; prevarant, goljuf

3. skrivno sestajališče (zaljubljencev)

trȁpula ž (it. tràppola) mišnica, past za miši

trébuchet [trebüšɛ] masculin past za ptice (tudi figuré); majhna, precizna tehtnica

trick² [trik] prehodni glagol
prevarati; prelisičiti, oslepariti, ogoljufati; zapeljati, zavesti (into doing koga da kaj naredi)
pretentati; zvabiti v past; za norca imeti, za nos vleči, zagosti jo (komu)
neprehodni glagol
goljufati, slepariti, živeti od goljufije

to trick s.o. out of s.th. opehariti, oslepariti koga za kaj
to trick off (out, up) okrasiti, nakititi; prirezati, pristriči

vùčara ž dial.
1. krogla ali šibra za lov na volkove
2. past za volkove