slab1 [slæb]
1. samostalnik
tanka kamnita (marmorna, lesena, kovinska) plošča; prva z debla odžagana deska, krajnik; debel reženj (kruha, mesa); blok surovega železa
ameriško betonska cesta
2. prehodni glagol
otesati deblo, da se da žagati v deske; razžagati v deske; delati plošče za obloge; obložiti z obojem, s ploščami
tīrōcinium -iī, n (tīrō; prim. latrō-cinium)
1. prva vojaška služba, vojaško novaštvo, vojaško novinstvo, vojaška neizkušenost: senatus tirocinio iuvenis movetur L., tirocinium militiae Val. Max., propter exercitus paucitatem et tirocinium Auct. b. Afr., tirocinium ponere (deponere) Iust. ali tirocinii rudimenta deponere Iust. prvič poskusiti (poskušati) naučiti se vojaške službe, prvič iti v vojno, (sc. hostes) tirocinia militum imbuebant Fl. so potili (naše) neizkušene vojake, so bili (našim) vojakom vojaška šola.
2. meton. vojaški novinci, vojaški novaki, mladi vojaki, rekruti: cum contemptum tirocinium barbaros excitare possit L.
3. metaf.
a) novaška ali novinska neizkušenost: cum senatus et tirocinio et perturbatione iuvenis moveretur L.
b) prvi poskus (poizkus, preizkus), prva poskušnja (preizkušnja): tirocinium navium Plin. poskusna (= prva) vožnja, prva plovba, producta fuerit tirocinio Plin. na poskušnjo, na preizkušnjo = prvič, potest tirocinium esse homicidium, parricidium non est Sen. rh.
c) prvi (javni) nastop: ut filios suo quemque tirocinio (vsakega, ko bi oblekel moško togo) deduceret in forum Suet., dies tirocinii Suet., in L. Paulo accusando tirocinium ponere L. prvič nastopiti.
umbra -ae, f (iz *unqs-ra, sor. z lit. ùnks-nā senca) senca
1. tema, temota, temina, temnost, mrak, mračina, mračnost: noctis V., Aurora polo dimoverat umbram V., ibant sub nocte per umbram V., ad umbram (do noči) lucis ab ortu H.; pogosto pl.: imas Erebi descendit ad umbras V. v najgloblje sence, v najgloblje temine, ab umbris infernis ad lumina surgere vitae V. iz podzemeljske sence (teme) k dnevni svetlobi, Tartara, tristes umbrae V. Tartarjeve (Tartarove) žalostne sence (temine); pesn.: celeres umbrae V. oblaki, sagitta transilit umbras V. mračne oblake, quem … immolans ingenti umbrā tegit V. s trdo smrtno temoto; pren.: (sc. Latinus) caecis se condidit umbris V. se je umaknil v skrito samoto, ut primum discussae umbrae (tesnoba, bridkost, žalost) et lux reddita menti V.
2. senca, ténja, zasenčje, senčnina: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. tr., Cels., Fl. idr., arboris Ci., arbor umbram fecit V., maiores cadunt altis de montibus umbrae V., luna incidens in umbram terrae Ci., in umbrā V. = sub umbrā H. v senci; preg.: umbras timere Ci. ep. = brez potrebe se bati; podobno: ipse meas solus, quod nil est, aemulor umbras Pr. (o ljubosumnem ljubitelju); occ. senca = temnejše barve, odtenek, (o)senčenje, starejše otenjava
a) v slikarstvu: Plin., quam multa vident pictores in umbris Ci.
b) v tkanini (tkanju), vezenini (vezenju): tenues umbrae parvi discriminis O.
c) v stavbarstvu: umbras mechanicā ratione consumit Amm. (o piramidah).
3. metaf.
a) senca = podoba, videz, predstava, utvara, sled: Varr. ap. Non., Sen. ph., Lact., gloriae Ci., libertatis Lucan., mendax pietatis umbra O., iuris umbrā et imaginibus utimur Ci., honoris T.; occ. pretveza, izgovor: Cl., sub umbrā foederis aequi servitutem pati L.
b) obramba, varstvo, zaščita, zaslomba, ščit, pribežališče, zatočišče: sub umbrā auxilii vestri L., sub umbrā Romanae amicitiae latere Ci.
c) prosti čas, brezdelje, brezdelica, mir, pokoj, spokoj: qui non in umbrā neque in artibus versatus est Ci., Veneris cessamus in umbrā O., cedat stilus gladio, umbra soli Ci. mir boju, studia in umbrā (= v učni sobi, v študijski sobi) educata T.
d) stalni spremljevalec, stalna spremljevalka: luxuriae Ci. (o plesu), gloria virtutem tamquam umbra sequitur Ci.; tako se tudi imenuje nepovabljen gost (gr. σκιά), zajedavec (zajedalec), ki kot senca spremlja povabljenega gosta: cum Servilio Vibidius, quos Maecenas adduxerat umbras H., locus est et pluribus umbris H.
4. meton.
a) senca = kar dela senco, senčn(at)e stvari, obsena, npr. α) senčnato drevje, listnato vejevje: inducite (sadite) fontibus umbras V., ingentem sustinet umbram V. vejo, ki daje senco, ruris opaci umbras falce premes V. prebujno rastoče listje (dreves na ozarah); tudi senčen (senčnat) prostor: vacuā tonsoris in umbrā H. v senčni brivnici, Pompeiā spatiare sub umbrā O. po Pompejevem hodišču (galeriji, stebrišču), umbra rhetorica Iuv. retorska šola; pl. umbrae P. F. = senčnice. β) (strelni) tul(ec), tok za puščice: Stat. γ) γα) brada, mah, puh = prva („mlečna“) brada: Cl., Stat. γβ) lasje: Petr.
b) = gr. εἴδωλον, φάσμα senca, senčna (prazna) podoba, senčna (prazna) postava (pojava, oblika), senčna slika, tenja, privid: umbram equitis Romani et imaginem videtis Ci., effigies, immo umbrae hominum, fame enecti L., dea tenuem sine viribus umbram in faciem Aeneae ornat V. zračno slepilo, megleni privid, vanae ex hostibus umbrae V. strašila, izhajajoča od sovražnikov, zastrašujoči pogledi na sovražnike, strašni prizori sovražnikov, verae umbrae V. resnico naznanjajoče sanjske podobe (prikazni); occ. senca, tenja, senčna podoba, duša, duh umrlih (pokojnikov, rajnikov): tricorpor V., Pauli Sil., ipsius umbra Creūsae visa mihi V., petam voltūs umbra curvis unguibus H. kot pošast; v pl.: Tib., Plin. idr., umbrae silentes V. sence rajnikov, umbrarum dominus ali rex (= Pluto) O., umbris exagitari Suet. od duhov, pošasti; pl. o duhu enega umrlega (ene pokojnice): cum species et umbrae insontis interempti filii agitarent L., umbrae paternae V., omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., matris agitabitur umbris O.; pl. meton. = podzemlje: fratri comes ire per umbras V., ire (fugere) sub umbras V. iti pod črno zemljo = umreti.
c) riba lipan (Salmo thymallus Linn.), imenovana tudi sciaena: Varr., O., Col., Aus.
A, a prva črka lat. abecede. Kratica za razne besede:
1. A. = Aulus (osebno ime).
2. na glasovnicah sodnikov: A = absolvo, zato littera salutaris Ci. (naspr. C = condemno, littera tristis Ci.).
3. na glasovnicah v narodnih zborih, kadar so glasovali o zakonih: A = antiquo odklanjam, namreč predlagani zakon (naspr. U. R. = uti rogas).
4. A. = Augustus, pogosto na napisih: A. A. = Augusti duo, A. A. A. = Augusti tres.
5. v zvezah
a) a. d. = ante diem (kot datum): is dies erat a. d. V. Kal. Apr.
b) A = annus (na nagrobnih napisih ipd.); A. U. C. = anno urbis conditae, toda a. u. c. = ab urbe condita.
c) III viri a. a. a. = triumviri auro, argento, aeri flando, feriundo.
6. pri Ci. (Tusc. disp.): A. = auditor (naspr. M. = magister).