-
rodillo moški spol valjar; cestni ali poljski valjar; vreteno, vratilo
-
rȗnka ž bot. poljski pelin
-
saltuārius -iī, m (saltus2) logar, gozdni čuvaj, pašni čuvaj, poljski čuvaj: ICTI., iam etiam edicta aedilium recitabantur et saltuariorum testamenta PETR.
-
saránča ž, obično mn. zool. poljski skakavci, Acrididae
-
sèrežanin m, mn. sèrežāni (fr. sergeant)
1. zgod. orožnik v Vojni krajini
2. poljski čuvaj
-
slug2 [slʌg]
1. samostalnik
zoologija polž slinar, poljski slinar; po polževo se premikajoča žival ali vozilo
zastarelo lenuh
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
biti len, lenariti; zapravljati, tratiti (čas); zbirati in uničevati polže slinarje
to slug in bed lenariti v postelji
-
sr̀ndāk -áka m, srndàkuša ž bot. poljski dežnik
-
sȕbaša m (t. subašy) zgod.
1. nadzornik ali upravitelj fevdalčevega posestva
2. v zač. 19. st. v beograjskem pašaluku predstavnik turške oblasti v vasi
3. poljski čuvaj
-
thrift [ɵrift] samostalnik
varčnost, varčevanje, gospodarnost, ekonomičnost
botanika poljski nagelj; bujna rast
zastarelo blagostanje
-
titlark [títla:k] samostalnik
zoologija poljski škrjanec
-
titling1 [títliŋ] samostalnik
zoologija poljski škrjanec
-
turčínak -nka m bot. poljski mak
-
tȕruz m bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense
-
ùrodica ž
1. bot. poljski črnilec
2. plevel med strnino
-
Verschiebungsstrom, der, Elektrizität poljski tok
-
vilucchio m (pl. -chi) bot. poljski slak (Convolvolus arvensis)
vilucchio delle siepi bot. plotni slak (Convolvolus sepium)
-
viticchio m (pl. -chi) bot. južnoital. nareč. poljski slak, srobot (Clematis vitalba)
-
vûk m, mn. vûci in vȕkovi
1. zool. volk, Canis lupus: vuk dlaku mijenja a ćud nikada; gladan kao vuk; mi o -u, a vuk na vrata; živom se -u rep ne mjeri ne draži, ne napadaj tistega, ki ti lahko škodi; vuci siti a ovce na broju; krsti -a, a vuk u goru človek s slabimi lastnostmi je nepoboljšljiv; povika na -a, a lisice meso jedu krivda se pripisuje nekomu drugemu
2. med. volk, sedno
3. junak, korenjak: pozdravljam sve lavove i gorske vukove
4. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense
-
whitecap [wáitkæp]
1. samostalnik
zoologija drevesni, poljski vrabec; oseba, ki nosi belo čepico; pena, vrh valov
Whitecap ameriško izvršilec linčanja
2. prehodni glagol
ameriško, pogovorno linčati
-
yuntero moški spol poljski hlapec