Franja

Zadetki iskanja

  • svátben, svátovski de boda, de bodas

    svatovski dan día m de la boda
    svatovska koračnica marcha f nupcial
    svatovska pojedina banquete m de bodas
    svatovska pesem epitalamio m
    svatovski (po)let (čebel) vuelo m nupcial
    svatovski sprevod cortejo m nupcial
    svatovska svečanost boda f, bodas f pl
  • svátovski belonging to (oziroma concerning) the guests at a wedding

    svátovska pesem epithalamium, pl -mia
  • svátovski (-a -o) adj. sponsale; nuziale; knjiž. epitalamico, imeneico:
    svatovski sprevod corteo nuziale
    svatovska pojedina banchetto nuziale
    lit. svatovska pesem epitalamio, imeneo
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • šaljiv (-a, -o) lustig, scherzhaft, witzig; Scherz- (pesem das Scherzlied, das Scherzgedicht, uganka das Scherzrätsel, predmeti Scherzartikel množina, ime der Scherzname)
  • študentovsk|i [ê] (-a, -o) studentisch, Studenten- (jezik die Studentensprache, pesem das Studentenlied)
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
  • turôben sad, mournful, sorrowful; melancholy, saturnine; gloomy, depressed

    turôbna pesem plaintive song
  • ubráti

    ubráti pot to take a way
    ubráti jo (figurativno) to run away, to escape, to get to one's feet
    ubráti pesem to intone (ali intonate) a song
    ubráti druge strune (figurativno) to change one's tune, to sing another tune
  • učíti (-ím)

    A) imperf.

    1. insegnare, istruire; ammaestrare:
    učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
    učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
    učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
    učiti klavir insegnare il pianoforte
    učiti psa ammaestrare il cane

    2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
    to je učil Sokrat così insegnò Socrate
    laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire

    B) učíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. imparare, studiare:
    učiti se kuhanja imparare a cucinare
    učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
    učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
    na napakah se učimo sbagliando si impara

    2. pog. imparare (il mestiere):
    učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
    človek se do smrti uči si impara tutta la vita
  • uglasben pridevnik
    (ki je opremljen z glasbo) ▸ megzenésített
    uglasbena poezija ▸ megzenésített költészet
    uglasbena pesmica ▸ megzenésített versike
    uglasbena pesem ▸ megzenésített vers
    uglasbeno besedilo ▸ megzenésített szöveg
    Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za glasbene zasedbe in pevske zbore. ▸ Sok versét megzenésítették és feldolgozták zenekarok és kórusok számára.
    Pesem je uglasbena in ponarodela, zato jo lahko z učenci tudi zapojemo. ▸ A verset megzenésítették és széles körben elterjedt, ezért a tanulókkal el is énekelhetjük.
  • uglasbiti glagol
    (opremiti z glasbo ali melodijo) ▸ megzenésít
    uglasbiti himno ▸ himnuszt megzenésít
    uglasbiti poezijo ▸ költészetet megzenésít
    uglasbiti pesem ▸ verset megzenésít
    uglasbiti besedilo ▸ szöveget megzenésít
    Nekoč so ansambli sami napisali pesem in jo uglasbili, danes znajo to le redki. ▸ Egykor a zenekarok saját maguk írták és zenésítették meg a dalszövegeket, manapság erre kevesen képesek.
    Pesmi lahko uglasbimo in spremljamo z našimi glasbili. ▸ A verseket megzenésíthetjük és a hangszereinkkel kísérhetjük.
  • umetn|i [é] (-a, -o) Kunst- (kamen der Kunststein, kavčuk der Kunstkautschuk, kovač der Kunstschmied, Kunstschlosser, led das Kunsteis, liv der [Kunstguß] Kunstguss, med der Kunsthonig, mizar der Kunsttischler, beseda das Kunstwort, glasba die Kunstmusik, pesem das Kunstlied, pravljica das Kunstmärchen, roža die Kunstblume, smola das Kunstharz, trata der Kunstrasen, črevo der Kunstdarm, oko das Kunstauge)
    z umetnim hlajenjem fremdbelüftet
    umetno kovan kunstgeschmiedet
  • urézati (uréžem) | urezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tagliare, ferire di taglio

    2. ekst. tagliare

    3. pren. colpire, battere; dare un pugno, dare pugni:
    urezati s pestjo po mizi dare un pugno sul tavolo
    urezati koga čez hrbet dare un colpo, un pugno sulla schiena

    4. pren. ferire, farsi sentire; risentire (il colpo):
    beseda ga je urezala la parola (malevola, cattiva) lo ferì

    5. prendere a suonare, a cantare; intonare:
    urezati koračnico, polko prendere a suonare una marcia, una polka
    urezati pesem intonare una canzone

    6. aprire il fuoco:
    urezati jo po napadalcih aprire il fuoco sugli attaccanti

    7. pog.
    urezati jo andarsene, andarsene frettolosamente

    B) urézati se (uréžem se) | urezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. tagliarsi; ferirsi:
    urezati se z britvico tagliarsi con la lametta

    2. pog. (zmotiti, motiti se) sbagliare, sbagliarsi:
    hudo, pošteno se urezati sbagliarsi di grosso
  • uspavanka samostalnik
    1. (pesem) ▸ altatódal, bölcsődal
    otroška uspavanka ▸ altatódal gyerekeknek
    peti uspavanko ▸ altatódalt dúdol
    zapeti uspavanko ▸ altatódalt énekel

    2. izraža negativen odnos (o športnem dogodku) približek prevedkaálmosító dolog
    V prvi tretjini smo gledali pravo uspavanko, Kitajci so umirili slovenske hokejiste, naši pa so igrali brez prave agresivnosti in hitrosti.kontrastivno zanimivo Az első harmadban álmosítóan zajlottak az események, a kínaiak lenyugtatták a szlovén jégkorongosokat, így ezután a játékosaink nem a kellő agresszivitással és lomhán játszottak.
  • uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result

    brez uspèha without success
    z uspèhom with success
    kronan z uspèhom successful; crowned with success
    beležiti uspèh to score a success
    čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
    doseči uspèh to achieve success
    vojaški uspèhi military successes
    pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
    imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
    imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
    izkazati se kot uspèh to turn out a success
    imeti malo uspèha to meet with little success
    imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
    gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
    film je imel velik uspèh the film was a great success
    želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
    skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
    uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success
  • vagantsk|i (-a, -o) Vaganten- (pesem das Vagantenlied, pesništvo die Vagantendichtung)
  • vedno1 [é]

    1. immer, stets, jederzeit
    še vedno noch immer, immer noch
    vedno znova immer wieder, wieder und wieder, fortwährend
    vedno in povsod immer und überall

    2.
    za vedno auf immer, auf ewig, für immer, für ewig

    3. (vsakič) immer, [jedesmal] jedes Mal
    vedno kadar immer wenn, [jedesmal] jedes Mal wenn
    vedno ista pesem immer wieder das alte Lied
    ne vedno uspešno mit wechselndem Erfolg

    4. (vselej) [allemal] alle Mal
    | ➞ → vselej
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo