Franja

dégorger [degɔrže] verbe transitif bruhati; izplakniti; technique očistiti; familier nazaj dati; verbe intransitif od-, iztekati se

se dégorger izprazniti se, izli(va)ti se; splahneti (oteklina)
faire dégorger un poisson odstraniti iz ribe okus po blatu
faire dégorger des concombres odstraniti vodo iz kumar
dégorger du cuir čistiti, izpirati usnje
dégorger un évier odmašiti lijak

deshinchar izpihati, izprazniti (žogo ipd.); pregnati (oteklino); dati duška; ponižati

deshincharse upasti (oteklina); shujšati

ganglion -iī, n (gr. γαγγλίον) mrtva kost, neka oteklina: P. VEG.

Geschwulst, die, (-, Geschwülste), Medizin bula, nova tvorba, tumor, eine gutartige/bösartige Geschwulst benigen/maligen tumor; (Geschwollenes) nabreklina, oteklina

nabreklin|a ženski spol (-e …) der/die Wulst; (oteklina) die Schwellung, die Anschwellung, (zabuhlost) die Aufquellung; (bula) die Geschwulst; (odebelina) die Aufquellung
medicina nabreklina mod (sarkokela) die Hodengeschwulst

œdémateux, euse [edematö, z] adjectif edemičen

gonflement masculin œdémateux vodenična oteklina, nabuhlost
membre masculin œdémateux edemičen ud

otòk¹ glej oteklina

pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)

1. poganjek na trti, mladika: Col.

2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.

3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.

Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.

pāniculus -ī, m (demin. k pānus)

1. trstov šop, trstov lat: tectorius Pl. na strehi.

2. paníkul, neka oteklina: Plin. Val. (nekatere izdaje panniculus).

pantex -icis, m, nav. pl. panticēs -um (menda sor. s pānus oteklina) vamp, čreva: Pl., Nov. fr., Mart.; klobase: V. (Catal.).

prepucij samostalnik
anatomija, veterina (koža na moškem spolnem udu) ▸ fityma, előbőrObrezovanje ali cirkumcizija je majhen kirurški poseg, s katerim odstranijo prepucij. ▸ A körülmetélés kisebb műtéti beavatkozás, amellyek eltávolítják a fitymát.
Majhni psi, kot je jorkširski terier, imajo po naravi tesen prepucij. ▸ A kistestű kutyáknak, amilyen a yorkshire terrier, természetüknél fogva szűk a fitymájuk.

rdečína (-e) f

1. color rosso

2. chiazza, macchia rossa, rossiccia; rossore; arrossamento; knjiž. erubescenza:
oteklina in rdečina gonfiore e arrossamento

résoudre* [rezudrə] verbe transitif, chimie razkrojiti, razstaviti, pretvoriti, spremeniti; figuré (raz)rešiti (problem, matematično nalogo), odločiti (vprašanje); skleniti (quelque chose kaj); juridique razveljaviti, preklicati; pregnati (oteklino)

se résoudre à quelque chose odločiti se za kaj
se résoudre à voditi k
se résoudre en spremeniti se v, razkrojiti se v; nazadovati (oteklina)
résoudre une difficulté obvladati težkočo
résoudre une tumeur pregnati, odpraviti oteklino
résoudre en poussière spremeniti v prah
ils ont résolu sa mort sklenili so njegovo smrt
on ne peut rien résoudre ničesar se ne da skleniti
cela se résout à rien to ne vodi nikamor
résoudre un marché razveljaviti, preklicati kupčijo, posel
résoudre une équation, une énigme, un probléme rešiti enačbo, uganko, problem
il résolut de visiter cette ville sklenil je obiskati to mesto
elle ne peut pas se résoudre à l'éposuer ae more se odločiti, da bi se poročila z njim

splahnéti (-ím) | splahnévati (-am) perf., imperf.

1. diminuire; disenfiarsi, sgonfiarsi; afflosciarsi:
oteklina splahneva il gonfiore si disenfia

2. scomparire, svanire; smontare; placarsi, mitigarsi; calare:
navdušenje splahni l'entusiasmo sta svanendo, si smonta
jeza splahneva l'ira si placa

tama -ae, f (morda iz *tu̯ə-mā k tumeō) táma, neka oteklina, poseb. na nogah: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit Luc. ap. Fest., tama dicitur, cum labore viae sanguis in crura descendit et tumorem facit Fest.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

vek|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Lid, Augenlid (spodnja Unterlid, zgornja Oberlid)
rob veke der Lidrand
senčilo za veke der Lidschatten
vnetje veke medicina die Lidentzündung, Augenlidentzündung
oteklina vek medicina die Lidschwellung

zglôben (-bna -o) adj. dell'articolazione; articolato:
zglobni avtobus autobus articolato, autosnodato
vet. zglobna oteklina molletta

φῦμα, ατος, τό (φύω) oteklina, ulje, tvor.