Franja

opážati ➞ opazovati; to be aware of

opažam to I am aware of it

oponašati glagol
1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánoz, imitál, mímelZnal je zelo dobro opazovati, zaradi česar je znal izjemno oponašati ljudi. ▸ Nagyon jó megfigyelő volt, ezért kivételesen jól tudta utánozni az embereket.
Imam posnetek kosa, ki oponaša zvonjenje prenosnega telefona. ▸ Van egy felvételem egy rigóról, ami a telefoncsörgést hangját utánozza.
Nato se je začela ritmično trkati po prsih, s čimer je oponašala utripanje srca. ▸ Ezt követően elkezdett ütemesen dobogni a mellkasán, amivel a szívdobogást utánozta.
Skoraj vsaka papiga govori, ampak največkrat oponaša lastnika in lastnik jo tudi najbolje razume. ▸ Majdnem minden papagáj beszél, azonban a legtöbbször csak a gazdájukat utánozzák, és a gazdájuk az, aki a legjobban megérti őket.

2. (privzemati navade) ▸ utánozOtroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. ▸ A gyerekek figyelnek és utánoznak minket, ezért tegyük fel magunknak a kérdést, hogyan viselkedünk vásárlóként.
Udoben naklon strešine oponaša naravni naklon zemljišča. ▸ A tető kényelmes dőlésszöge a föld természetes lejtését utánozza.

3. (očitati) ▸ nehezményez, felró
Moški take ženske, ki mu kar naprej nekaj oponaša, ne mara. ▸ A férfi nem szereti, ha egy nő folyton nehezményez valamit.
Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. ▸ Nem önreklámról van szó, ahogy azt egyesek felróják neki.

pazljív attentif, vigilant

pazljivo opazovati observer d'un œil attentif (ali vigilant)
koga pazljivo poslušati écouter quelqu'un attentivement, être pendu aux lèvres de quelqu'un
pazljivo slediti suivre attentivement

pod prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera

7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato

pozóren attentif ; (skrben) prévenant, attentionné, empressé ; (čuječ) en état d'alerte

pozorno opazovati obzorje scruter l'horizon
pozorno poslušati écouter attentivement, prêter une oreille attentive
biti pozoren faire attention à
biti zelo pozoren do staršev être très attentionné pour ses parents

préko

A) adv. oltre, di là:
tam preko je Amerika di là è l'America
ostal je na obisku do noči in še preko rimase in visita dagli amici fino a tarda sera e oltre

B) préko prep.

1. (za izražanje gibanja nad čim) sopra, oltre:
skočiti preko ograje saltare oltre la siepe

2. (gibanje povprek po čem) per, di traverso per:
zvezde se pomikajo preko neba le stelle si muovono per il cielo
obesiti torbo preko rame appendere la borsa a tracolla

3. (za izražanje gibanja po površini, skozi kaj) per, su:
prerezati preko srede tagliare per il mezzo, a metà
potovati v Zagreb preko Novega mesta andare a Zagabria via, per Novo mesto

4. (za izražanje stanja) su, oltre:
most preko potoka un ponte sul torrente

5. (za izražanje časa, v katerem se kaj zgodi) durante:
kavarna je preko vikenda zaprta durante il weekend il bar è, rimane chiuso

6. (za izražanje presežne mere) oltre; più di:
pot je dolga preko deset kilometrov la strada è lunga oltre dieci chilometri
ima preko šestdeset let ha più di sessant'anni

7. (za izražanje vmesnega člena) a (... e poi a...):
opazovati življenje rastlin od cvetenja preko oploditve do zorenja osservare la vita delle piante dal fiore alla fecondazione e poi alla maturazione

8. (za izražanje sredstva, posrednika, po) tramite, per:
poslati sporočilo preko kurirja inviare un messaggio per corriere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti molče preko česa passare qcs. sotto silenzio
ne moči kar tako preko dejstva non poter ignorare un certo fatto
pren. preganjati koga še preko groba perseguitare uno anche dopo morto
pog. pri napredovanju iti preko nekoga nella promozione ignorare qcn., non tener conto di qcn.

premík (-a) m movimento, spostamento, mossa, manovra:
premik glave, noge movimento della testa, della gamba
potresni premiki movimenti tellurici
skrivaj opazovati sovražnikove premike spiare le mosse del nemico
premik enot movimento di truppe
elektr. fazni premik spostamento di fase
premik zemljišča smottamento del terreno
lingv. premik naglasa spostamento d'accento

prōspectus -ūs, m (prōspicere)

1. razgled, pogled v daljavo: Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pl., S., Cu., Sil. idr., maris Plin. na morje, unde longe et late prospectus erat L., prospectum praebere ad urbem L., prospectum adimere L., C., impedire C., prohibere, eripere V. jemati, zaslanjati, prospectum petere pelago (dat.) V. gledati na odprto morje, gledati po odprtem morju, opazovati odprto morje, prospectu delectari Ci.

2. doglednost, doglèd, vidnost, vidljivost, videž, vidno polje: cum iam extremi essent in prospectu C., Aquila cum classe se longius a prospectu removit Auct. b. Afr. se je v daljavi umaknil pogledu, je v daljavi izginil iz dogleda.

3. meton. pogled, vid: lugubris T., porticus pulcherrimo prospectu Ci. prekrasno videti, prekrasno na pogled, aequora prospectu metior alta meo O., animum pascit prospectus V., ex omni prospectu (da so mogli vsi videti) locum spectaculo capere Auct. b. Alx.

4. metaf.
a) ozir(anje) na kaj, upoštevanje česa: prospectum officii deponere Val. Max., prospectum rei habere Gell.
b) previdnost: humanus Tert.

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

re-mētior -īrī -mēnsus sum (re in mētīrī)

1. zopet (nazaj) (iz)meriti, premeriti (premerjati): astra rite V. zopet opazovati (motriti).

2. zopet (znova, ponovno, spet) premeriti, zopet (znova, ponovno, spet) prepotovati, zopet (znova, ponovno, spet) prehoditi, zopet (znova, ponovno, spet) prepluti, zopet (znova, ponovno, spet) se vrniti: mille stadia remetiri Plin., stadia quae remensi sunt Cu., iter remetiri Stat. potovati nazaj, sol non remetitur diem (dnevne poti) Sen. tr.; pass.: iter retro pari ratione remensum est Lucr., pelago (mari) remenso V.

3. pren.
a) zopet (znova, ponovno, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), zopet (znova, ponovno, spet) preudariti (preudarjati): dicta ac facta Sen. ph., discrimen transmissum Plin. iun.
b) ponoviti (ponavljati), zopet (znova, ponovno, spet) povedati, zopet (znova, ponovno, spet) pripovedovati: fabulam Ap.

4. zopet (znova, ponovno, spet) da(ja)ti od sebe, zopet (znova, ponovno, spet) se znebi(va)ti: vinum vomitu Sen. ph. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, vina remensus Mart. (s sečem).

5. vrniti (vračati), povrniti mero česa: frumentum pecuniā Q. odtehtati z denarjem; pren. (pass.): in quā mensurā mensi fueritis, remetietur Vulg. s kakšno mero boste merili, s takšno se (vam) bo odmerilo (odmerjalo).

reparar popraviti; odpomoči, izboljšati; odškodovati; pomišljati si, obotavljati se

reparar un daño popraviti (nadomestiti) škodo
reparar una pérdida poravnati izgubo
reparar en a/c pazljivo nekaj opazovati, opaziti, ozirati se na
reparar en pelillos (fig) spotikati se ob malenkostih
no reparar en ne se pomišljati za
no reparar en sacrificios nobene žrtve se ne ustrašiti
repararse spomniti se, domisliti se, zavedati se; obvladati se; oskrbeti se (z); Am vzpenjati se (konj); na oviro naleteti

souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

souffler un acteur suflirati igralcu
souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
souffler une bougie upihniti svečo
souffler le feu podpihovati ogenj
souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
souffler la discorde netiti neslogo
ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh

spy [spái]

1. samostalnik
oglednik, ogleduh; vohun(ka), špijon(ka)

to be (to play) a spy on s.o. špijonirati, vohuniti za kom

2. prehodni glagol
odkriti, izvohuniti, opaziti, zapaziti (kaj) s pazljivim opazovanjem
neprehodni glagol
temeljito preiskati, raziskati (into kaj)
skrivaj slediti (komu), vohuniti (upon za kom)
špijonirati, vohljati

to spy into secret z zvijačo skušati prodreti v (odkriti) tajnost
to spy out skrivaj opazovati, zalezovati, preiskovati; s skrivnim iskanjem odkriti, izvohuniti, priti (čemu) na sled; z zvijačo odkriti

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

špránja (-e) f fenditura, fessura, spaccatura, sconnessura; crepa; pertugio:
opazovati kaj skozi špranje v steni osservare qcs. dal pertugio nella parete
anat. špranja med glasilkami fessura delle corde vocali

tenere^*

A) v. tr. (pres. tēngo)

1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo

4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!

5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek

10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu

11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo

B) v. intr.

1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko

2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

vesoljski teleskop stalna zveza
(optična naprava) ▸ űrteleszkóp
Hubblov vesoljski teleskop zaradi varnostnih postopkov, ki mu preprečujejo, da bi se usmeril preblizu Soncu, Merkurja sploh ne more opazovati. ▸ A Hubble űrteleszkóp egyáltalán nem képes megfigyelni a Merkúrt az olyan biztonsági eljárások miatt, amelyek megakadályozzák, hogy a Naphoz túl közeli térségre fókuszáljon.

vrême tiempo m

pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
pri vsakem vremenu con todo tiempo
deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
opazovati vreme observar el tiempo