Franja

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

scratch¹ [skræč]

1. samostalnik
praska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah)
figurativno nič, ničla; prvi začetek
figurativno preizkušnja, dokaz poguma
množina, veterina mahovnica (konjska bolezen)

Old Scratch zlodej, vrag
up to scratch na višini
a scratch of the pen figurativno poteza s peresom
to be up to scratch figurativno biti v formi
to bring s.o. to the scratch figurativno postaviti koga pred odločitev
to bring s.o. up to the scratch figurativno spraviti koga v red
to come up to the scratch, to toe the scratch figurativno ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati se
when it came to the scratch ko je prišlo do odločilnega trenutka
to start from scratch iz nič začeti
it is no great scratch to ni bogve koliko vredno

2. pridevnik
skrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisan

scratch dinner hitro pripravljena, zmašena večerja
scratch crew hitro (iz vseh vetrov) sestavljeno moštvo
scratch paper konceptni papir

shirk [šə:k]

1. samostalnik
zmuzne, zabušant, kdor se nepošteno izmika delu ali dolžnostim

2. neprehodni glagol
nepošteno se izmikati (izmuzniti) delu, dolžnostim, zabušavati; izogibati se (pogledom)

to shirk responsibility odtegniti se odgovornosti

stand off neprehodni glagol
pogovorno držati se proč, v neki razdalji (from od)

stand off! proč od mene! stran! prostor!; figurativno odtegniti se čemu, zapreti se (from od, pred)
prehodni glagol
začasno (koga) odpustiti; odkloniti, zavrniti, odpraviti (koga); zadržati (koga)

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

toll² [tóul]

1. samostalnik
mitnina, carina, pristojbina, taksa; cestnina, mostnina, sejmarina, mletvina; (pre)voznina
zgodovina dajatev, davek
figurativno davek, dolg, žrtev

the toll of the road, the road toll figurativno cestni davek; žrtve, število mrtvih v prometnih nesrečah
the disease took a heavy toll bolezen je pobrala mnogo ljudi
the hurricane took toll of 100 lives orkan je uničil 100 življenj
to pay one's toll of plačati svoj davek za
to take toll pobirati mitnino (carino, pristojbino)
to take toll of pridržati, zadržati, odtegniti (kaj)
to take toll of s.o. figurativno zdelati, zmučiti koga
thoughts pay no toll figurativno misli so oproščene carine

2. neprehodni glagol
plačati ali pobirati javne dajatve (mitnino, carino, mostnino itd.)

withdraw^* [wiðdrɔ́:] prehodni glagol
umakniti (one's candidature svojo kandidaturo)
potegniti nazaj; odvleči; odstraniti, odvzeti, oddaljiti (from od)
potegniti na stran (zaveso); dvigniti (denar itd.); preklicati (besedo, obljubo); vzeti, izpisati iz šole (učenca); umakniti (čete)

to withdraw o.s. umakniti se
to withdraw a deposit dvigniti vlogo (v banki)
to withdraw a charge umakniti tožbo
to withdraw one's favour odtegniti svojo naklonjenost
to withdraw money from circulation vzeti denar iz prometa
to withdraw from a contract odstopiti od pogodbe

zaščíta protección f (pred, proti contra) ; amparo m ; defensa f ; preservación f

protiletalska zaščita protección antiaérea
civilna zaščita protección civil
odtegniti zaščita komu retirar la protección a alg
vzeti v svojo zaščito tomar bajo su protección; proteger
podati se v zaščito ponerse bajo la protección (de alg)
iskati zaščito buscar refugio
pod zaščito noči al amparo de la noche
zaščita proti hrupu (ognju) protección contra el ruido (contra incendio)

ἐξ-αναχωρέω umikam se iz česa ἀπό τινος; τὰ εἰρημένα ne držim besede, skušam se odtegniti obljubi.

φευκτός 3 (φεύγω) čemur morem uteči, odtegniti, izogniti se, οὐ φευκτός neizbežen.

срывать, сорвать¹ (s)trgati s česa, potegniti s česa; sne(ma)ti s česa; (pren.) pretrgati; onemogočati, onemogočiti, prekrižati; (po)kvariti;
с. на ком злость znesti se nad kom;
с. с работы odtegovati, odtegniti od dela;
с. с места pregnati;
с. стачку zlomiti stavko;
с. апплодисменты izzvati burno ploskanje;
с. маску razkrinkavati;
с. план prekrižati načrt;
с. договор (pre)kršiti pogodbo;