Franja

òpraviti -īm
I.
1. popraviti: opraviti put, pušku, uru
2. obleči: opraviti nevjestu
3. odpraviti, odposlati: mene je otac opravio da ti izručim pozdrave; kožu ću caru opraviti
4. pripraviti: opravi mi gospodsku užinu!
II. opraviti se
1. popraviti se
2. obleči se: ona se lijepo opravila
3. odpraviti se: opraviti se na put
4. pripraviti se

òtpratiti -īm
1. spremiti: otpratiti koga do kuće; otpratiti na onaj svijet, u grob, na posljednji put
2. poslati, odposlati, odpraviti

òtpraviti -īm odposlati, odpraviti: otpraviti sina po svijetu

otprémiti òtprēmīm, òtpremiti -īm odpraviti, odposlati

òtrsiti -īm
I.
1. končati, opraviti: mogao si to sam otrsiti
2. odpraviti: pop kad otrsi ženu, zovne onoga seljaka
II. otrsiti se otresti se, znebiti se: otrsiti se posla, dužnosti

pack off

1. prehodni glagol
poslati proč, odpraviti, nagnati

2. neprehodni glagol
nahitroma oditi

pack off! izgubi se!

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

portear (od)peljati, odpraviti, odposlati; nositi, s seboj imeti

proscrire* [prɔskrir] verbe transitif proskribirati; izgnati (de iz); obsoditi brez sodnih formalnosti; figuré preganjati; izobčiti (iz družbe); ošibati; odpraviti, prepovedati

prōtēlō -āre -āvī -ātum (prōtēlum)

1. (od)poditi, odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), v beg (po)gnati (poganjati), zapoditi, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): tertio Romanos impetu suo equites Sis. ap. Non., patriā protelātum esse saevitiā patris Turpilius ap. Non., ne te iratus suis saevidicis dictis protelet Ter., exitium commune Ap., cladem de vestris manibus Ap.

2. metaf.
a) spraviti, pripeljati, privesti, dovesti kam: aliquem in portum divinae clementiae Tert., ignorantiam in occasionem Tert.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi na poznejši čas, odlašati s čim, kaj: diem, causam, litem Icti.
c) podaljš(ev)ati komu življenje, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) življenje komu: sescenta milia hominum protelavit Tert.

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

raturer [ratüre] verbe transitif prečrtati (un mot besedo), zbrisati; figuré ukiniti, odpraviti; technique ostrgati (le parchemin pergament)

rebatir odbiti, odvrniti; močno biti, trkati; zavrniti, izpodbijati, oporekati, oporeči, odkloniti, odpraviti

rebatir una sospecha odkloniti sum
rebatir las costuras izgladiti (zlikati) šive
rebatir una razón spodbiti trditev

recare

A) v. tr. (pres. rēco)

1. prinesti, prinašati:
recare una notizia povedati novico
recare ad effetto pren. uresničiti
recare a perfezione pren. izpopolniti

2. nositi (na sebi)

3. povzročiti, povzročati; prizadeti:
recare gravi danni povzročiti veliko škodo
recare disturbo (a) motiti, biti v nadlego

B) ➞ recarsi v. rifl. (pres. mi rēco) odpraviti, odpravljati se; iti

re-cīdō² -ere -cīdī -cīsum (re in caedere)

1.
a) sekati, odsekati (odsekavati, odsekovati), izsekati (izsekavati, izsekovati), rezati, odrezati (odrezavati, odrezovati), izrezati (izrezavati, izrezovati): Lucan. idr., alicui pollicem r. Q., vepres Ca. iztrebiti, fustes H., caput O., e silva hastile O., sceptrum imo de stirpe V., ceras inanes V., columnae ultimā recisae Africā H. lomljene, sekane, immedicabile corpus ense recidendum est O., pelliculam (prepucij) Porph.; pesn. posekati, potolči, pobiti: coloni cuncti simul ense recisi Lucan.
b) metaf. odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), izkoreniniti (izkoreninjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): Sen. tr., Q., Sil. idr., nationes recidere Ci., culpam supplicio H., quidquid obstat imperio recidere Cu., multa ex orationibus eius recidere Q. (pre)črtati, (iz)brisati.

2.
a) obrezati (obrezovati), (o)striči, pristriči, skrajšati (skrajševati), (o)klestiti, obsekati (obsekavati, obsekovati): ungues Plin., Cu., capillos Plin. iun., comas Mart., barbam falce O., malleolos ad imum articulum Plin., arbores usque ad medullam securibus Pall.
b) metaf. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajšati (skrajševati), prikrajšati (prikrajševati), (z)manjšati: Q., Plin. iun. idr., ambitiosa ornamenta H., mirmillonum armaturas Suet., quid enim prohibere et priscum ad morem recidere aggrediar T., opus recisum Vell. kratek osnutek (naspr. opus iustum natančno delo), (sc. ea) recisa ac repurgata in unum librum coartasse Plin. iun.
c) (na)rezati, razrezati (razrezovati, razrezavati): mala Cydonia in brevissimas particulas Pall.

rectify [réktifai] prehodni glagol
popraviti, spraviti v red; izboljšati, urediti, spremeniti na boljše
geometrija izračunati (dolžino krivulje), uravna(va)ti
kemija rektificirati, prečistiti, destilirati; odpomoči, odpraviti (zlo)
elektrika spremeniti izmenični tok v enosmernega

to rectify an error, an instrument popraviti napako, instrument
to rectify a method izboljšati metodo

redress² [ridrés] prehodni glagol
(ponovno) vzpostaviti (ravnotežje), popraviti (krivico); nadomestiti, nadoknaditi komu škodo (for za)
odškodovati; odstraniti, odpraviti, ukiniti (napake, slabosti, zlo); najti lek, odpomoči; dati zadoščenje, uslišati pritožbe; pomagati, ublažiti

to redress the balance vzpostaviti ravnotežje
to redress a wrong popraviti krivico

redresser [-drɛse] verbe transitif (zopet) vzravnati, pokonci postaviti (un arbre drevo); figuré popraviti (napako, krivico); zopet v red spraviti; odpraviti (zlorabo); familier ošteti, okregati; opehariti, prevarati; poživiti, sanirati (gospodarstvo)

se redresser zopet se vzravnati, zopet vstati, se dvigniti; prsiti se; popraviti se, izboljšati se, spet se razmahniti

re-fīgō -ere -fīxī -fīxum (re in fīgere)

1. pripeto, pribito ali pritrjeno odpe(nja)ti, odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), odtrgati (odtrgovati, odtrgavati), sne(ma)ti, odstraniti (odstranjevati): tabulas Ci., templis (abl.) Parthorum signa refixit H., clipeus de poste Danais (= a Danais) refixus V., refixa caelo (de caelo V.) sidera revocare H. (prolept. = da se odtrgajo, ker je veljalo prepričanje, da so na nebu pritrjene) zvezdni utrinki; occ. sneti javno pribite plošče, na katerih so bili napisani zakoni = zakone preklicati (preklicevati), odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati): leges, aera Ci.

2. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati (blago v zaboj): nostra refigere Curius ap. Ci. ep.