Franja

lectulus -ī, m (demin. lectus) ležišče, in sicer

1. postelja za spanje: caelebs Ci. samska, qui sese … me in meo lectulo interfecturos pollicerentur Ci., philosophi in suis lectulis plerumque moriuntur Ci., in lectulo precario mori Sen. rh., l. obscaenus Sen. rh. vlačugina postelja, lecti flexiles Amm. zložljive postelje; occ. poročna ali zakonska postelja: quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit … ! Mart.; popolno: l. matrimonialis Ps.-Q. ali l. genialis Arn.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: statuite hic lectulos Pl., lectulos iube sterni nobis Ter. = daj pogrniti (mizo)!, stravit pelliculis haedinis lecticulos Punicanos Ci.

3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak (Rimljani so pisali in se učili večinoma leže): l. in exhedra positus Ci., uno in lectulo erudituli ambo Cat. (prim. lecticulus), nec, consuete, meum, lectule, corpus habes O., visus est sibi … iacere in lectulo suo compositus in habitum studentis Plin. iun.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: tres modo lectulos in suprema retineri iubet T.

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

Leitergerüst, das, Baukunst, Architektur fasadni oder

Libitīna -ae, f Libitína,

1. staroitalska mrliška boginja. V njenem svetišču so hranili mrtvaški oder (skolke) in druge pogrebne potrebščine ter pisali imenik umrlih; tam so tudi najemali pogrebnike in vse drugo pogrebno osebje: quod Libitina sacravit H. kar je umrlo, quaestus Libitinae acerbae H., funera in rationem Libitinae venerunt Suet. so jih zapisali.

2. meton.
a) smrt: multaque pars mei vitabit Libitinam H. bo ušel smrti, si Libitinam evaserit aeger Iuv.
b) pogrebni (mrliški) pripomočki, pogrebna (mrliška) oprava: pestilentia … tanta erat, ut Libitina tunc vix sufficeret L. da je bilo takrat le stežka mogoče pokopati vse (mrliče), ne liberorum (svobodnjakov) quidem funeribus Libitina sufficiebat L.; poseb. mrtvaški oder (skolke) ali grmada: ut … arma vero et Libitina totusque unius diei apparatus … esset e sucino Plin., dum levis arsura struitur Libitina papyro Mart.
c) pogrebna služba, pogrebništvo, pogrebno (mrliško) oskrbništvo: Libitinam exercere Val. Max.
d) pogreb, (pogrebni) sprevod: Amm. — Od tod adj. Libitīnēnsis -e libitínski: porta Lamp. menda vrata v amfiteatru, skozi katera so odnašali ubite gladiatorje.

lichstone [líčstoun] samostalnik
oder za krsto pred mrliško vežo

Liebhaberbühne, die, amaterski oder

loculus -ī, m (demin. locus)

1. prostorček, mestece, čumnata: in cella erat paulum nimis loculi Pl.

2. occ. razni prostori, posodje ipd. za shranjevanje
a) krsta, rakev: Manium Maximum et M. Tullium equites Romanos binum cubitorum fuisse auctor est M. Varro, et ipsi vidimus in loculis adservatos Plin., l. argenteus Iust.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: Fulg.
c) predelek, oddelek za eno živinče: loculi vel marmore vel ligno facti P. Veg.
d) skrinjica: hunc (sc. pollicem) cremari … non potuisse tradunt conditumque loculo in templo Plin.; pl. loculi -ōrum, m prostorček za shranjevanje s predali, predalni(če)k, omarica, ohišje, okrov, tok, pušica, škatlica ali doza (iz slonove kosti ali lesa, v kateri se hranijo dragocenosti, denar idr.): in loculos compingere Pl., nummum in loculos demittere H., pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H. toke ali škatlice (z računskimi kamenčki (calculi) za prvi pouk računstva), loculis … conflatur argentum Sen. ph., loculi, in quibus erant claves Plin., loculi peculiares Suet. zasebna blagajna (denarnica); tako tudi: in Domitiani loculos converti Front. teči v Domicijanovo zasebno blagajno.

màkare mȁkārā ž mn. (t. makara) dial.
1. zidarski oder
2. motek, tuljava
3. smuka, priprava za vlačenje pluga na njivo

Marionettenbühne, die, marionetni/lutkovni oder

najsibo (bodisi) entweder … oder; sei es; (čeprav) wenn auch

Nebenbühne, die, stranski oder

nekater|i [é] množina (-e, -a) einige, manche; manche Leute; gewisse Leute; posamezni: der eine/die eine oder andere

pageant [pǽdžənt] samostalnik
slavnostni sprevod, zgodovinska alegorija, svečanost
zgodovina oder na kolesih
figurativno pomp

parapet [pǽrəpit] samostalnik
vojska prsobran; ograja, naslonilo, zidec, varovalni oder, parapet

petaurum -ī, n (gr. πέταυρον) komedijantski (glumaški) oder: Luc. fr., Mart., Iuv., Petr. fr.

pillory¹ [píləri] samostalnik
sramotni oder
figurativno javen posmeh

figurativno in the pillory zasmehovan

pillory² [píləri] prehodni glagol
postaviti na sramotni oder
figurativno zasmehovati

pilorier [-lɔrje] verbe transitif, vieilli privezati na sramotni oder, izpostaviti javnemu zaničevanju

platform² [plǽtfɔ:m]

1. prehodni glagol
postaviti govornika na oder

2. neprehodni glagol
govoriti z odra

platfórmă -e f

1. ploščad

2. delovni oder, platforma

3. pol. programska osnova, temelj
□ platformă electorală volilni program