Franja

ēlīminō -āre -āvī -ātum (ē in līmen) „čez prag postaviti“ = (iz hiše) pregnati, pahniti, odpraviti, (od hiše) spoditi, odstraniti: extra aedes coniugem Pomp. fr., aliquem soli patrii finibus Sid.; med.: eliminari Acc. fr., in refl.: se eliminare Enn. fr. = oddaljiti se, odpraviti se, oditi; v tem pomenu tudi samo eliminare: exi, ecfer te, elimina urbe Acc. fr., in eliminare gradūs Poeta ap. Q.; pren. = razširiti (razširjati), izblebeta(va)ti: ne … sit qui dicta foras eliminet H.

entfernen odstraniti, izločiti; sich entfernen oddaljiti se, (weggehen) oditi, odhajati

lointain, e [lwɛ̃tɛ̃, ɛn] adjectif oddaljen, daljnji; masculin daljava, oddaljenost; ozadje

au lointain dans le lointain v daljavi, daleč proč
se perdre dans le lointain (figuré) daleč vstran kreniti, oddaljiti se od téme

oddaljeváti (-újem) | oddaljíti (-ím)

A) imperf., perf. allontanare, scostare; rimuovere

B) oddaljeváti se (-újem se) | oddaljíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. allontanarsi; scostarsi; discostarsi; staccarsi; pren. tralignare

2. divergere; divagare; dilungarsi:
oddaljiti se od predmeta divagare dal tema; pren. uscire dal seminato

3. estraniarsi

oddalj|evati se (-ujem se) oddaljiti se in die Ferne rücken

odtŕgati (vejo, kos nečesa) détacher ; (veter) emporter ; (s silo) arracher ; (cvetje, sadeže) cueillir ; figurativno éloigner (quelqu'un de quelque chose)

odtrgati ček étacher un chéque
odtrgalo mu je roko il a eu un bras arraché
odtrgati pogled, pozornost od česa détacher le regard, son attention de quelque chose
odtrgati si od ust prendre (ali épargner) sur sa bouche
odtrgati se se détacher, se séparer; s'arracher; (gumbi) sauter; (o ladji) rompre les amarres; (oddaljiti se) s'éloigner
odtrgati se z verige se détacher d'une chaine, briser sa chaîne
nisem se mogel odtrgati od knjige je n'ai pas pu me détacher du livre
nisem se mogel odtrgati od njihove družbe je n'ai pas pu m'arracher à leur compagnie
odtrgati se od mas perdre le contact avec les masses

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

prêdmet object; subject; subject matter; thing; (téma) theme; (razgovora) subject, topic

k prêdmetu! (= stvari, poziv predsednika) keep to the point (ali the subject)!
prêdmet na razstavi (eksponat) exhibit
prêdmet v razpravljanju, razpravi subject under discussion
učni prêdmet subject (ali branch) of instruction
obvezen (neobvezen, dodaten) (učni) prêdmet compulsory (optional, additional) subject
študijski stranski prêdmet subsidiary subject, ZDA minor
študirati kot stranski prêdmet ZDA to minor
študijski prvi, glavni prêdmet main subject, ZDA major
študirati nekaj kot glavni prêdmet ZDA to major in something
oddaljiti se od prêdmeta to stray (too far) from the subject
ne se oddaljiti od prêdmeta to keep to the point
skakati z enega prêdmeta na drugega to skip from one subject to another
to se ne tiče prêdmeta that is irrelevant
prêdmet posmeha subject (ali butt) of ridicule
neznani leteči prêdmet unidentified flying object (ufo)

prêdmet objet moški spol , article moški spol ; sujet moški spol , thème moški spol , matière ženski spol , fait moški spol ; gramatikalno complément moški spol

seznam predmetov inventaire moški spol
predmet doktorske disertacije sujet moški spol de thèse
predmet pogovora sujet (ali thème) de conversation
bistveni predmet pogovora, obtožbe chef moški spol de conversation, d'accusation
gospodinjski predmeti articles moški spol množine de ménage
izbirni predmeti matières ženski spol množine à option
izpitni predmeti matières ženski spol množine d'examen
izvozni predmet article d'exportation
luksuzni predmet objet (ali article) de luxe
najdeni predmeti objets trouvés
osebni predmeti affaires personnelles
potrošni predmet article de consommation (ali de premiàre nécessité)
sporni predmet objet du (ali en) litige
učni predmet matière d'enseignement
biti predmet pogovora (figurativno) être sur le tapis
dati lesk predmetom iz bakra faire (briller) les cuivres
iti v jedro, v bistvo predmeta entrer dans le cœur (ali le vif) du sujet
očistiti predmet tako, da se blešči fourbir un objet
oddaljiti se od predmeta s'écarter du sujet
vrniti ukradeni predmet restituer un objet volé
vrniti se k predmetu revenir à la question (ali au sujet, au fait, figurativno à ses moutons)

prō-gredior -gredī -gressus sum (prō in gradī)

I. iziti, oditi, izhajati, odhajati, ven (iz, z, od) česa iti, hoditi, stopiti (stopati): ex domo Ci., portā O., Italiā Pl., in publicum Iust. iti na ulico, javno se (po)kazati, iti v javnost, extra vallum Auct. b. Afr., in contionem L. nastopiti v zboru (na zborovanju, na skupščini), ad colloquium Iust; abs.: tandem progreditur V., cultius Iust. bolj nališpano (okrog) hoditi, nihil Ci. ali nusquam progredi Cels. prav nič, prav nikamor ne iti z doma, prav nič, prav nikjer se javno ne prikazovati, de progrediendo cogitare Plin. —

II.

1. dalje, naprej iti (stopati, korakati): ut regredi quam progredi mallent Ci., pedetemptim Lucr., nec regredi volo nec progredi possum Hier.; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej podvizati, napredovati, naprej prodreti (prodirati), naprej korakati, (o ladjah) naprej pluti, naprej jadrati: Vell., Gell. idr., milites in locum iniquum progrediuntur C., longius a castris C., ante signa, praeter paludes L.; z acc.: tridui viam C., quattuor milia passuum silentio C., naves solvit paulumque a portu progressus C. pojadrati (odjadrati) malo naprej; s sup.: pabulatum longius C., lignatum pabulatumque L.

2. metaf.
a) napredovati, iti naprej, doseči (dosegati) napredek, napredujoč dospe(va)ti (pri(haja)ti) do česa, uspeti, razvi(ja)ti se, (z)rasti v čem, na kakem področju: estne aliquid ultra, quo crudelitas progredi possit? Ci., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., mihi ille pervenisse videtur, quoad progredi potuerit feri hominis amentia Ci., quo amentiae progressi sunt L., consideres, quo progrediare L., absurdam in adulationem progressus T. ki je zašel (zašedši) v absurdno prilizovanje, progredi in virtute Ci., paulum aliquid ultra primas litteras Q., incipientes aut paulo progressi Q. nekoliko napredovavši (potem ko so dosegli nekaj napredka) v znanostih; komp. pt. pf. progressior Tert. bolj uspel v znanostih.
b) (v govoru, razpravi) napredovati, preiti (prehajati) na kaj: longius progredi non possit (nobene besede (ničesar) več ne more spregovoriti), qui obiecerit Ci., pusillum extra progredior Vitr. dovoliti si hočem majhen ekskurz (odmik, oddaljitev, zastranitev), pogumno se hočem malce oddaljiti od tematike, nunc ad reliqua progrediar Ci.
c) (v starosti) napredovati, pomakniti (pomikati) se naprej, miniti (minevati): paulum aetate progressi Ci. nekoliko starejši, progredientibus aetatibus Ci., progressa aetate Suet. v visoki starosti, v priletnosti.

Opomba: Imper. progredimino: Pl.; inf. progrediri (po 4. konjug.): Pl. — Act. soobl. prōgrediō: progrediere = progredierunt: Ven.

quarantēna f

1. štirideset dni

2. relig. štiridesetdnevni post

3. karantena:
mettere qcn. in quarantena pren. koga osamiti, oddaljiti

question [kɛstjɔ̃] féminin

1. vprašanje

poser, faire une question staviti vprašanje
presser quelqu'un de questions obsuti koga z vprašanji
il est question de govor je o; gre za
il n'est pas question que tu sortes ce soir ni govora o tem (izključeno je), da bi ti šel ven nocoj
mettre une question à l'ordre du jour dati vprašanje na dnevni red
répondre à une question odgovoriti na vprašanje
sur la question na vprašanje

2. problem, vprašanje, zadeva, stvar

là est toute la question v tem je vsa težava
une question de vie ou de mort življenjsko vprašanje
ce n'est pas la question ne gre za to, stvar ni v tem
une question de temps vprašanje časa
sortir de la question oddaljiti se od stvari
à la question! k stvari!
en question sporen, vprašljiv, problematičen
cela ne fait pas la question to ni sporno
mettre, remettre quelque chose en question (ponovno) pretresti zaradi problematičnosti
cela remet en question ... to spravlja v nevarnost, to ogroža ...
question de confiance vprašanje zaupnice
l'homme en question človek o katerem je govor, dotični človek
question d'actualité, à l'ordre du jour aktualno vprašanje
question pendante, en suspens nerešeno vprašanje
question raciale rasni problem
question litigieuse sporno vprašanje
question de droit, juridique pravno vprašanje
question d'argent, financière denarno, finančno vprašanje
question sociale socialno vprašanje
(familier) question d'argent, tout est réglé glede denarja je vse urejeno
je sors, question de prendre un peu d'air (familier) grem ven, malo na zrak

3. vieilli mučenje, natezalnica

soumettre un accusé à la question dati mučiti obtoženca
mettre quelqu'un à la question (figuré, familier) koga na natezalnico dati

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

reculons, à [rəkülɔ̃] adverbe zadenjsko, ritensko, porakovo

aller, marcher reculons iti nazaj (namesto naprej), nazadovati
s'éloigner reculons ritensko se oddaljiti

sē-iungō -ere -iūnxī -iūnctum (sē =sēd in iungere)

1. ločiti (ločevati), odločiti (odločati, odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), izločiti (izločati, izločevati): terras ac mare totum LUCR., Alpes Italiam a Gallia seiungunt N., seiungere se ab aliquo CI. EP.; s samim abl.: seiungere matrem iam gelidis nequeo bustis STAT.; med.: seiungi promunturia, quae antea iuncta fuerant, arbitrere IUST.; metaf.: aliquem ex fortissimorum civium numero CI. izločiti, se ab libertate verborum CI. oddaljiti se, distancirati se, izogibati se, natura atque vis animi seiuncta ab his usitatis ... naturis CI. bistveno drugačna, bistveno različna, dum modo mea ista sit privata calamitas et a rei publicae periculis seiungatur CI. in ni združena z nevarnostmi za državo, seiunctum a re propositā est N. ne ujema se, ni v skladu, ni v zvezi, ni povezano, seiungere se a labore forensi T. umakniti se, distancirati se, rhetorice, quae sit a bono viro ... seiuncta Q. ki jo poštenjak odriva (odklanja); s samim abl.: CL., corpore seiunctus dolor LUCR.

2. occ. razločiti (razločati, razločevati): morbum ab aegrotatione CI., liberalitatem et benignitatem ab ambitu atque largitione CI.

seminato

A) agg. zasejan; posejan; pren. posejan, posut

B) m agr. posejano polje:
uscire dal seminato pren. kreniti vstran, oddaljiti se od predmeta

sénčica (-e) f dem. od senca ombretta; pren.
niti za senčico se oddaljiti od začrtane poti non deviare affatto dalla via da percorrere

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

subject¹ [sʌ́bdžikt]

1. samostalnik
podložnik, podanik, državljan; predmet (stvar) pogovora, téma; učni predmet
glasba téma; razlog, povod, vzrok, motiv (for za)
človek, oseba
slovnica osebek, subjekt
filozofija ego; poskusni predmet (oseba, žival); mrlič (za seciranje)
medicina oseba, pacient

on the subject of gledé, kar se tiče, kar zadeva
a subject for complaint razlog za pritožbo
the subject of ridicule predmet posmehovanja
compulsory (optional, additional) subject obvezen (izbiren, dodaten) učni predmet
a hysterical subject histerična oseba (pacient)
a nervous subject živčna oseba, živčnež
the liberty of the subject državljanska svoboda
a ticklish subject kočljiv, delikaten predmet
he is a French subject on je francoski državljan
there is no subject for joking ni nobenega razloga za zbijanje šal
to change the subject menjati témo (razgovora)
to drop a subject opustiti razgovor o nekem predmetu
to wander from the subject oddaljiti se od predmeta

2. pridevnik
podvržen, podložen, podrejen (to komu, čemu)
odvisen (to od)
nesamostojen (država itd.); občutljiv (to za)
nagnjen (to k)
izpostavljen (to čemu)

subject to pogojèn z, s pogojem; odvisen od (česa), s pridržkom
subject to his consent če on privoli
subject to your approval s pogojem (pridržkom), da vi odobrite
subject to duty podvržen carini
subject to ridicule izpostavljen posmehu
I am subject to indigestion podvržen sem prebavnim motnjam
the treaty is subject to ratification pogodba mora biti ratificirana, da postane veljavna
she is subject to headaches ona je nagnjena h glavobolom
to hold subject imeti v podložnosti, v odvisnosti
to be held subject biti odvisen