Franja

*affor (*adfor) (neizpričani obliki) -fārī -fātus sum

I. (z act. pomenom) nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati): adf. talibus dictis O., versibus eisdem adf. aliquem, quibus... Ci., adf. aliquem nomine Ci., hos ego digrediens... adfabar V., multa querens atque hac adfatus voce parentem V., tristes adfatus amicos H., ubi igitur me affamini? Cu., adf. aliquem blande ali blandis votis adf. Stat.; extremum adfari V. slovo jemati, sic positum adfati discedite corpus V.; occ. naprositi, milo, ponižno (za)prositi koga: qui locus... tam inhumanus, qui illos, cum accesserint, non adfari atque adpetere videatur? Ci., adfaturque deos et sanctum sidus adorat V., i, soror, atque hostem supplex adfare superbum V.

— II. (s pass. pomenom)

1. nagovoriti (nagovarjati) se: M. affatis itaque ex officio singulis Ap.

2. avgursko prireči (prirekati) si: Varr.

3. pf. affātum est obenem je izrečeno od usode = obenem je usojeno: hoc quoque protinus affatum est, ut et naviget Sen. ph.

Opomba: Klas. so le oblike: affatur (adfatur), affatus (adfatus), affari (adfari).

afuera zunaj, od zunaj, ven, po vnanjem; razen tega, vrhu tega

de afuera od zunaj
¡afuera! ven!
afueras f pl okolica

aháten -tna -o ahatan, od ahata: -a broška

aîné, e [ɛne] adjectif (naj)starejši, prvorojen; masculin prvorojenec, najstarejši sin ali hči; oseba, ki je starejša od druge osebe

c'est moi l'aîné(e) jaz sem najstarejši(a)
elle est mon aînée de trois ans tri leta je starejša od mene
écoutez vos aînés, ils ont plus d'expérience poslušajte starejše od vas, imajo več izkušenj

ájdovec -vca m
1. kruh, hljeb od heljdovna brašna
2. med od heljde

ájdovica ž heljdovina, slama od heljde

ájs interj. izražava bol od vrućine: ajs, kako peče

àlabānda prisl. (it. alla banda) po strani, od strani, ob strani: alabanda zavrže se kavga

alacranado škorpijonast; pičen od škorpijona; okužen

aléatoire [aleatwar] adjectif negotov, odvisen od naključja, problematičen

son succès est bien aléatoire njegov uspeh je zelo negotov

aleatory [éiliətri] pridevnik
od kock odvisen; naključen

alicortar od-, pri-striči krila

alicunde, adv. (aliquis in unde)

1. od nekod: Ter., Lucr., vis est, quae decedere nos al. cogit Ci., non quaesivit procul al., sed proximum Ci.

2. pren. od (ne)koga, od (ne)česa, v (ne)čem: Pl., Ter., non quo al. audieris Ci. ep., si quis error al. exstitit Ci.

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

aliunde, adv. (alis in unde) od kod drugod: Ter., Lucr., Sen. ph., id al. audire non potuisti Ci., al. stare L. na drugi strani stati, alii aliunde coibant L. eni s te, drugi z one strani.

allopathy [əlɔ́pæɵi] samostalnik
medicina alopatija, način zdravljenja s sredstvi, ki delujejo nasprotno od bolezenskih znakov

all-star [ɔ́:lsta:] pridevnik
od samih zvezdnikov igran

almsman [á:mzmən] samostalnik
človek, ki živi od miloščine, berač

aloof [əlú:f] prislov & povedkovnik pridevnik
daleč, stran, proč
navtika stran od vetra; vzvišen, nebrižen; osamljen

to keep (ali hold, stand) aloof ostati nepristranski, nevtralen, ne se vmešavati

alpáka ž alpaka, slitina od bakra, cinka i nikla