Franja

nàkiseliti -īm
1. namočiti: nakiseliti rublje
2. okisati: nakiseliti kupus
3. narediti kisel obraz: žene nakiselile lica

nȉčicē prisl.
1. na obraz, na zobe, naprej: pasti ničice na zemju; pred njim ležao je ničice čitav svijet
2. dol, na tla: gledati ničice zemlji; kad se vidje Luka u nevolji, ničice se pred Marka bacio

pêche¹ [pɛš] féminin breskev (sad); populaire udarec v obraz, klofuta

pêche Melba breskev v kupi na plasti ledu in pokrita s smetano
avoir une peau de pêche imeti kožo ko breskev
(populaire) recevoir une pêche dobiti klofuto

pȅča ž (t. peče)
1. črna tenčica, ki so jo muslimanke nosile čez obraz: meće -u, ogrće feredžu
2. konjska krinka z odprtinama za oči

Pferdegesicht, das, konjski obraz

Pickelgesicht, das, mozoljast obraz

pòdbradnjīk m
1. trak z nanizanim starimi kovanci, pritrjen na čepec, tako da obkroža obraz
2. podbradni del čelade

Pokergesicht, das, Pokermiene, die, figurativ kitajski obraz

prepòdobiti se -īm se narediti nedolžen obraz, narediti se svetega: šta si se prepodobio kad znaš da si kriv

pudding-face [púdiŋfeis] samostalnik
lunast, okrogel obraz

rechigner [-šinje] verbe intransitif kisel obraz napraviti, namrdniti se (à quelqu'un komu)

rechigner à une proposition namrdniti se ob (nekem) predlogu
rechigner à faire quelque chose nerad kaj storiti

reflātus, abl. -ū, m (reflāre)

1. pihanje (puhanje) nasproti, protipuh: reflatu beluae Plin.; metaf.: doceat me, quae sit illa vis, qui flatus iste et reflatus Lact.

2. nasprotni veter, veter v obraz, protipih: L naves delatas Uticam reflatu hoc Ci. ep.

remoquete moški spol udarec s pestjo v obraz; figurativno zbadljiv govor

dar remoquete zbadati

repine [ripáin] neprehodni glagol & prehodni glagol
biti nezadovoljen (at, against z)
godrnjati, nergati (against proti)
pritoževati se (nad), jeziti se, razburiti se; namrdniti se, napraviti kisel obraz (ob)

rīdeō -ēre, rīsī, rīsum (prim. skr. vrīḍyati, vrīḍyatē v zadregi je, sramuje se)

I. intr.

1. smejati se: Pl., Ter., Petr. idr., ridere convivae, cachinnare ipse Apronius Ci., ut ridentibus arrident, ita flentibus adsunt humani vultus H., ridentem (smejoč, šaleč se) dicere verum quid vetat? H., ridere γέλωτα σαρδάνιον Ci. ep. v svojo škodo, na svojo škodo; pass. impers.: ridetur H. smejejo se, smeh nastane; occ.
a) prijazno se (na)smejati, (na)smehljati se, nasméhniti se (nasmehováti se, nasmehávati se), nasmehlja(va)ti se, posmehljati se; abs.: vultu ridet Fortuna sereno O.; z dat.: cui non risere parentes V.; z ad in acc.: ridere ad patrem Cat.; z acc. neut. nam. adv.: Venus perfidum ridens H., ridere dulce Cat., blandum Petr.
b) zmagovalno (zmagovito, zmagoslavno, triumfalno) se smejati čemu: potentior muneribus aemuli risit H.

2. metaf. (o stvareh)
a) smejati se = biti veselega obraza (lica), kazati vesek obraz (veselo lice): omnia nunc rident V., ager ridet O., domus ridet argento H. se sveti, tempestas ridebat Lucr. vreme je bilo vedro.
b) smehljati se komu = ugajati komu, prijati komu: ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H. —

II. trans. smejati se, (po)rogati se komu, (o)smešiti koga, kaj, zasmehovati koga (kaj), posmehniti (posmehovati) se komu, na račun koga, šaliti se s kom (čim), šaliti se na račun koga: Tib., Pr., Sen. ph. idr., hunc Ter., Teucri risere natantem V., ille dolum ridens V., quis non rideat Fornacem deam? Lact., haec risum veni Caelius ap. Ci. ep., nemo enim illic vitia ridet T. se jim ne smeje = jih ne šteje za malo, haec ego non rideo Ci. tega ne govorim za šalo, tu mi ni do šale (smeha), ridere versūs Enni H., impudentiam hominum Ci.; pesn. z inf.: Stat.; pass.: Q., non sal, sed natura ridetur Ci., Pyrrhi ridetur largitas a consule Ci., Socrates ludens ab Alcibiade risus est Val. Max.; occ. prijazno se smehljati komu: neque me rident Pl. — Od tod adj. pt. fut. pass. rīdendus 3 smeha vreden, smešen, komičen: partes Petr., falsa ridendaque simulacra Aug.; subst. rīdenda -ōrum, n smešno, komično, smešne (komične) stvari: Aus.

Opomba: Rideor kot dep.: rideatur alios Petr.

sanna -ae, f zasmehljivo skremžen (spačen) obraz, zasmehljiva (z)mŕda, porogljiv zmŕdek (zmrdljaj), posmehljiva grimasa (= gr. μῶκος), porogljivo kremženje: vos, o patricius sanguis, quos vivere fas est occipiti caeco, posticae occurrite sannae! PERS., disce, sed ira cadat naso rugosaque sanna PERS., i nunc et dubita qua sorbeat aera sanna Maura IUV., sin sanna typhi naris imum torseris, pigebit arma horruisse caelites M.

Schafsgesicht, das, figurativ neumen obraz

Schnoferl, das, užaljen obraz

singe [sɛ̃ž] masculin opica (tudi figuré); familier opičji obraz; grd človek, grda oseba; šef, »stari«; figuré posnemovalec, oponašalec; militaire, populaire meso iz konserv

une boîte de singe konserva z mesom
être agile, malin comme un singe biti gibčen, poreden (zloben) kot opica
faire le singe spakovati se
payer en monnaie de singe imeti upnike za norca, plačati jim s praznimi obljubami
on n'apprend pas à un singe à faire la grimace ne boš učil zvijač človeka, ki jih ima polno za ušesi

sklȋb m skremžen obraz