Franja

Zadetki iskanja

  • vestīmentum -ī, n (vestīre)

    1. oblačilo, v pl. oblačila, obleka, odelo: Pl., H., Hyg., Aug., Dig. idr., album in vestimentum addere L., vestimenta exercitui missa L., calceos et vestimenta mutavit Ci.

    2. odeja, preproga, pogrinjalo, pregrinjalo: Ter., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Sen. ph. idr.
  • vestir moški spol obleka, oblačenje

    gusto en el vestir okus v oblačenju
  • vestis -is, f (indoev. kor. *u̯-es- obleči, razširjen iz *eu̯- (prim. exuō); prim. skr. vástē (on) se oblači, vásanam oblačilo, vásman odeja, gr. ἕννυμι oblačim [iz *Ƒεσ-νυμι], ἐσϑής, ἔσϑος, ἑανός oblačilo, obleka, εἷμα, eol. Ƒέμμα, dor. Ƒῆμα oblačilo, got. wasjan = stvnem. werjan oblačiti, got. wasti oblačilo)

    1. oblačilo, obleka: vestes de pellibus renones vocantur S. fr., sceptrumque sacerque tiaras Iliadumque labor vestes V., auratis mutavit vestibus atras O., vestes albae Cu., tritae H., promiscuae viris et feminis vestes T.

    2. occ.
    a) odeja, preproga; s celim izrazom stragula vestis: L., mulier per triennium isti stragulam vestem confecit Ci.; samo vestis: L. idr., pretiosa vestis multa et lauta supellex Ci., rupit pietas vestes (pesn. pl.) O., vestibus hunc (sc. lectum) velant … ; sed et haec vilisque vetusque vestis erat, lecto non indignanda saligno O., rubro ubi cocco tincta super lectos canderet vestis eburnos H., in veste cubare Lucr., struem rogi nec vestibus nec odoribus cumulant T.
    b) pesn. metaf. α) brada, mah ali puh: impubem molli pubescere veste Lucr. β) kačja koža: cum lubrica serpens exuit … vestem Lucr. γ) pajčevina: (sc. aranei) vieta vestis Lucr. δ) zagrinjalo, tančica, naličje, pajčolan: Antigone … teneras defenditur atra veste genas Stat.

    3. sg. kolekt. obleke, oprava, odelo, noša: Pl., Sen. rh., Val. Max., Lamp., Cod. Th. idr., varia veste exornatum esse Ter., vestem indutus Ter., vestita veste lugubri Ter., conscindere, discindere vestem Ter., humeris abscindere vestem V., vestis lintea Ci. ali linea Plin., famularis, servilis, muliebris, purpurea Ci., candida (naspr. sordida) L., maximus vini numerus fuit, permagnum pondus argenti, pretiosa vestis Ci., iacentem veste spoliare N. ležečemu odvzeti bojno opravo, vestem mutare Ter., L. preobleči se, vestem mutare cum aliquo Ter. menjati obleko s kom; occ. vestem mutare obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino: se vestem cum eo mutaturos L., quod … numquam usu venisset, ut in tanto discrimine non et proximi vestem mutarent L., vestem mutandam omnes … putarunt Ci.; od tod: vestis mutatio Ter., sive illa vestis mutatio ad luctum ipsorum sive ad deprecandum valebat Ci.
  • vestito2 m

    1. obleka:
    vestito da donna, da uomo ženska, moška obleka
    vestito di gala gala, svečana obleka
    vestito da inverno zimska obleka
    vestito da mezza stagione pomladanska, jesenska obleka

    2. obleke, garderoba
  • vestiture [véstičə] samostalnik
    obleka, telesno oblačilo; (redko za) investiture
  • vestītus -ūs, m (vestīre)

    1. obleka, oblačilo (oblačila), oprava, noša: Pl. idr., vestitu (dat.) nimio indulgere Ter., sordida vestitu Varr. fr., vestitum, quo ipse tectus erat, tibi tradidit Ci., color vestitus C., vestitus muliebris, virginalis, obsoletior Ci., humilis atque obsoletus N., forensis L., vestitum mutare Ci. obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino; od tod: mutatio vestitus Ci., ad suum vestitum redire Ci. = odložiti žalno obleko.

    2. metaf. odèv, odéva, odélo, odeválo, odévka, pregrinjalo ipd.: riparum, vestitus densissimi montium Ci. rastlinje; pren. lepotičje, okrasje, lepotina, sijaj, razkošje, blišč: vestitus orationis Ci.
  • vestment [véstmənt] samostalnik
    službena ali svečana obleka
    cerkev liturgična oblačila
    figurativno obleka
  • vestuario moški spol obleka, kosi obleke; oblačilnica; gledališče odrske obleke, kostumi, oprema
  • vesture [vésčə]

    1. samostalnik
    zastarelo, poetično obleka, oblačilo
    figurativno plašč, ogrinjalo; odeja, preobleka

    2. prehodni glagol
    obleči, odeti, ogrniti
  • vêtement [vɛtmɑ̃] masculin obleka; oblačilo

    vêtement de femme, d'homme ženska, moška obleka
    vêtement neuf nova obleka
    armoire féminin à vêtements omara za obleke
    industrie féminin du vêtement oblačilna industrija
    vêtements de dessous (telesno) perilo
    vêtements tout faits konfekcijska oblačila
    vêtements de travail delovna obleka
    vêtement-tricot masculin pletena obleka
    changer de vêtement(s) preobleči se
  • wear1 [wɛ́ə] samostalnik
    nošenje, oblačenje, način oblačenja; noša, obleka; moda; obraba, trganje, guljenje (obleke); trajnost, trpežnost

    foot-wear obutev
    household wear domača obleka
    for autumn wear za nošenje v jeseni
    for hard wear (obleka) za delo, za štrapac
    wear and tear naravna obraba; ekonomija odpis za zmanjšanje vrednosti
    in general wear v modi, modern
    evening wear večerna obleka
    the worse for wear obrabljen, ponošen, ki se ne da več obleči; pogovorno vinjen, pijan
    of never-ending wear neobrabljiv, neuničljiv
    there is still a great deal of wear in it to se da še dobro nositi
    there's a lot of wear left in my dress moja obleka se bo lahko še dolgo nosila
    the coat I have in wear plašč, ki ga navadno nosim
    the rug shows wear preproga je obrabljena
  • weatherwear [wéðəwɛə] samostalnik
    obleka, ki ščiti pred dežjem in vetrom
  • костюм m obleka; kostim; (gled.) kostum
  • наряд m

    1. nalog, ukaz; naloga; skupina za posebno nalogo;
    не добровольно, а по наряду ne prostovoljno, ampak na ukaz;

    2. obleka; nališp;
    парадный н. paradna uniforma
  • облачение n (cerk.) ornat, oblačenje v ornat; zast. zdaj šalj. obleka
  • оде́жа ж., obléka -e ž.
  • одежда, одёжа (lj.) f oblačilo, obleka;
    производственная о. delovna obleka
  • одеяние n zast. zdaj (šalj.) obleka
  • о́дяг ч., obléka -e ž., oblačílo -a s., drés -a m., nóša -e ž.
  • пла́ття с., obléka -e ž.