Franja

mode¹ [mɔd] féminin moda; način, navada, običaj; pluriel modni predmeti, lišp

à la mode po (najnovejši) modi, móden, v modi
à la mode de po načinu
à la mode ancienne staromodno
à la mode nouvelle, à la dernière mode po novi, zadnji modi
hors de, passé de mode iz mode, nemoden, staromoden, nemoderen, zastarel
mode capillaire lasna moda
mode féminine, masculine ženska, moška moda
mode du jour trenutna, sedanja moda
articles masculin pluriel de mode moderno blago, artikli
bœuf masculin (à la) mode govedina z zelenjavo
coloris masculin mode modna barva
journal masculin de modes modni žurnal, list
lanceur masculin de mode ustvarjalec mode
magasin masculin de modes trgovina z modnim blagom
devenir la mode postati moda, priti v modo
c'est la mode (ainsi) taka je (pač) moda sedaj
il est de mode de porter ... moda je, da se nosi ...
lancer la mode lansirati modo
mettre à la mode spraviti, prinesti v modo
se mettre à la mode, suivre la mode iti z modo; držati se mode; oblačiti se po modi
passer de mode priti iz mode
travailler dans la mode delati v trgovini, v proizvodnji modnih artiklov
chaque pays a sa mode (proverbe) drugi kraji, drugi običaji

modêrno adv. modernamente; (v povedni rabi) moderno:
oblačiti se moderno vestirsi modernamente
danes je moderno hoditi po gorah oggi è moderno fare escursioni in montagna

mōdo m

1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že

2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak

4. jezik naklon, modus

5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način

6. pravo breme

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

nebula -ae, f (indoev. kor. *nebh- moker, vlažen; od tod *nebhos, gen. *nebheses vlaga, megla, oblak; prim. skr. nábhas- hlap, megla, vlaga, voda, oblačje, nebo, gr. νέφος, νεφέλη = nebula oblak, megla, sl. nebo = hr. nȅbo, lit. debesìs oblak, let. debess nebo, stvnem. nebul = nem. Nebel)

1. hlap, para, megla: sublima nebula caelum obscurabat S. ap. Non., nebula erat ad multum diei densa adeo, ut lucis usum eriperet L., orta ex lacu nebula campo quam montibus densior sederat L., quae tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V., qua plurimus undam fumus agit nebulāque ingens specus aestuat atrā V., surgere de terra nebulas aestumque videmus Lucr., matutino tempore nebula erat crasissima Auct. b. Hisp., nebulae montibus descendentes aut caelo cadentes aut in vallibus sidentes serenitatem promittunt Plin., tandem illa caligo tenuata quasi in fumum nebulamque discesit Plin. iun., caelum crebris imbribus ac nebulis foedum T.; pren.: quasi per nebulam nosmet scimus atque audivimus Pl., remotā erroris nebulā Iuv. (prim.: „preganjat zmot oblake“ Prešeren), nebulae quaestionum Gell., incredibile est, quantas (sc. Graecorum levitas) mendaciorum nebulas excitaverit Lact.

2. occ.
a) čad, dim, meglica, sopar(ic)a: sensus inest … nebulis, quas exigit ignis O., pinguem nebulam vomuere lucernae Pers., exhalavit in auras liventem nebulam fugientis ab ore veneni Sil.; pren. o nepomembnih ali minljivih rečeh: quoius ego nebulai cyatho septem noctes non emam Pl., grande locuturi nebulas Helicone legunto Pers.
b) oblak: at Venus obscuro gradientis aere saepsit et multo nebulae circum dea fudit amictu V., infert se saeptus nebula (mirabile dictu) per medios miscetque viris, neque cernitur ulli V., nebulae dolia summa tegunt O., pulveris exhalat nebulam Lucr.; pren.: stellis nebulam spargere candidis H. (o stari ženski) oblačiti jasne zvezde = kaziti pogled na krasna dekleta. — Pooseb. Nebula -ae, f = Nephelē (gl. Nephelē) Nébula = Megla, Oblačíca: Hyg.

3. metaf. megla, oblak o raznih (poseb. mehkih, prozornih) tančicah: nebula haud est mollis aeque atque huius est pectus Pl., vellera (volno) mollibat nebulas aequantia tractu O., aequum est induere nuptam ventum textilem, palam prostare nudam in nebula linea? Lab. ap. Petr.; o tanki pločevini: hac fuerat nuper nebula tibi pegma perunctum, pallida quam rubri diluit unda croci Mart.

neokúsno adv. in modo insipido, in modo pacchiano, barbaro; senza gusto:
neokusno se oblačiti vestire in modo barbaro, pacchiano, affagottarsi
neokusno se našminkati imbiaccarsi

nóbel

A) adj. inv. pog. signorile, eccellente, bello, elegante, comodo:
imeti nobel avto avere una bella macchina

B) nóbel adv. elegantemente, con signorilità:
nobel se oblačiti vestirsi elegantemente

obléči (obléčem) perf. glej oblačiti | obleči

okúsen appétissant ; (slastnega okusa) savoureux, succulent, d'un goût exquis, sapide, délicieux

okusna pečenka rôti appétissant
zelo okussna jed (slastna) plat moški spol d'un goût exquis (ali savoureux, succulent)
okusno kuhati faire de la bonne cuisine
to je okusno c'est bon
okusno se oblačiti s'habiller avec goût
okusno oblečen(a) mis(e) avec goût
nosila je okusno obleko elle portait (ali était vêtue d')une robe élégante
okusna oprema knjige présentation ženski spol élégante d'un livre

pacchiano agg. neotesan, neokusen, kmetavzarski, bahaški:
vestirsi in modo pacchiano neokusno se oblačiti

parigino

A) agg. geogr. pariški

B) m (f -na) geogr. Parižan, Parižanka:
vestire come un parigino oblačiti se elegantno

piōggia f (pl. -ge) dež (tudi ekst.)
fare la pioggia e il bel tempo pren. vedriti in oblačiti
a pioggia vse poprek, brez razlike:
misure che colpiscono a pioggia tutti ukrepi, ki prizadevajo vse poprek

pluie [plɥi] féminin dež; ploha; figuré toča

pluie annuelle letna množina padavin
pluie battante naliv, ploha
pluie de coups, de projectiles toča udarcev, izstrelkov
pluie d'or velika množina denarja
pluie de punitions toča kazni
pluie de sable peščeni vihar
pluie tombée količina dežja
pluie torrentielle hud naliv (ko se utrga oblak)
averse féminin de pluie ploha, naliv
eaux féminin pluriel de pluie deževnica
nuage masculin, temps masculin de pluie deževen oblak, deževno vreme
saison féminin des pluies deževna doba
le temps est à la pluie na dež kaže
ennuyeux comme la pluie silno dolgočasen
le jour a commencé sous la pluie dan se je začel z dežjem
faire la pluie et le beau temps imeti velik vpliv, imeti popolno oblast, vedriti in oblačiti
être à couvert de la pluie (figuré) biti na varnem
parler de la pluie et du beau temps govoriti banalnosti
craint la pluie! varuj pred vlago!
après la pluie le beau temps (proverbe) za dežjem pride sonce, figuré za slabim pride dobro

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

prefínjeno adv. raffinatamente, aristocraticamente, aulicamente, con stile:
prefinjeno se oblačiti vestire con stile

proprietà f

1. lastnost, značilnost:
proprietà chimiche, fisiche di una sostanza kemične, fizikalne lastnosti neke snovi

2. svojina, lastnina; pravica:
proprietà artistica, letteraria pravo avtorska pravica
proprietà industriale patentne pravice

3. last, posest:
proprietà mobiliare, immobiliare premičnina, nepremičnina
proprietà fondiaria zemljiška posest

4. točnost, primernost (v izražanju):
esprimersi con proprietà lepo, primerno se izražati

5. okus, spodobnost:
vestire con proprietà spodobno se oblačiti

reformar reformirati; izboljšati, predelati, prezidati; razpustiti (red); odpustiti (služabnika)

reformarse poboljšati se, spremeniti svoje življenje
reformarse en el vestir boljše se oblačiti

roast¹ [róust]

1. samostalnik
pečenka, pečenje; praženje
pogovorno dráženje, grajanje

to rule the roast figurativno, pogovorno biti gospodar, vladati (doma, v hiši); pogovorno imeti popolno oblast, oblačiti in vedriti
to stand the roast biti tarča smešenja, zasramovanja ali grajanja

2. pridevnik
pečen; pražen

roast goose pečena goska
roast meat pečeno meso
roast pork (veal) svinjska (telečja) pečenka

scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)

I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –

II. metaf.

1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.

2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē

1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.

2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n

1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.

2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH.

sívo adv. in grigio, di grigio:
sivo se oblačiti vestirsi di grigio
sivo bled grigio pallido
sivo moder grigiazzurro
sivo zelen grigioverde