Franja

difficulté [-külte] féminin težava, težkoča; trud; težavno mesto (v tekstu); pluriel trenja

sans difficulté brez težav, gladko; brez nadaljnjega
aplanir une difficulté odstraniti težavo
se débattre, (familier) patauger au milieu des difficultés otepati se s težavami
entraîner des difficultés privesti do težav
être, se trouver en difficultés biti v težavah
être hérissé de difficultés biti poln težav
faire, soulever, susciter des difficultés à quelqu'un delati, pripraviti težave komu
se heurter, se cogner à des difficultés, rencontrer des difficultés naleteti na težave
mettre quelqu'un en difficulté koga v težavo spraviti
présenter des difficultés nuditi težave
tourner, éluder la difficulté obiti, izogniti se težavi
triompher de toutes les difficultés premagati vse težave

eludir

eludir la ley obiti zakon
eludir las responsabilidades izmikati se odgovornostim

flank¹ [flæŋk] samostalnik
bok, bočna stran

vojska to take the enemy in the flank napasti sovražnika z boka
vojska flank attack napad z boka
flank guard kritje z boka
to turn the flank obiti bok

flank² [flæŋk] prehodni glagol
ob boku kriti; bok ogrožati; z boka napasti; bok napadati

to flank s.th. obiti kaj

gauchir [gošir] verbe transitif skriviti, zviti; verbe intransitif kriviti se, zvi(ja)ti se, vežiti se (les)

gauchir un fait skriviti, popačiti dejstvo
gauchir un obstacle obiti oviro
une règle qui gauchit ravnilo, ki se krivi
se gauchir skriviti se, zviti se
cette planche s'est gauchie ta deska se je skrivila, se veži

glōbo m

1. krogla, zemeljska obla; globus:
fare il giro del globo obiti svet

2. zrklo:
globo oculare anat. očesno zrklo

herumkommen^* priti naokoli; weit herumkommen videti dosti sveta; ein Gerücht: razvedeti se; um etwas herumkommen izogniti se čemu, obiti kaj; um etwas nicht herumkommen ne moči se izogniti čemu

izogn|iti se [ô] (-em se) izogibati se oviri: (ein Hindernis) umgehen, umfahren, figurativno umschiffen, einem Hindernis ausweichen; napaki: (einen Fehler) vermeiden; odgovoru: sich drücken vor, herumreden um, (einer Antwort) ausweichen; (obiti) herumkommen (um)
izogniti se čerem Klippen umschiffen
temu se ne da izogniti daran führt kein Weg vorbei
ki se mu da izogniti vermeidbar
ki se mu ne da izogniti unvermeidbar, unvermeidlich

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

láta lath; batten; (majhna) slat

obiti z láto to lath
sestavljen iz lát lathen, made of laths

let|ev [é] ženski spol (-ve …) die Latte, die Leiste (merilna [Meßlatte] Messlatte, nazobčana Zahnleiste, nivelirna [Meßlatte] Messlatte, odbojna Scheuerleiste, strešna die Dachlatte, tapetniška Tapetenleiste, tesnilna Dichtleiste, udarna Prallleiste, varovalna Schutzleiste, zaključna Abdeckleiste, zaporna Sperrleiste, žlebljena Kehlleiste)
okrasna letev die Blende, die Zierleiste
pri tehtnici: ravnotežna letev der Waagebalken
letve množina Latten množina, die Lattung
… iz letev Latten-
(ogrodje das Lattengerüst, plot der Lattenzaun, rešetka der Lattenrost, das Lattengitter, stena die Lattenwand, zaboj die Lattenkiste)
obiti z letvami aufleisten, latten, verlatten

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi

loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

d'après la loi po, ustrezno zakonu
loi pénale, criminelle kazenski zakon
loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
loi martiale nagli sod
loi du talion zakon povračila (zob za zob)
loi électorale volilni zakon
loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
loi de la pesanteur zakon težnosti
lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
dans l'esprit de la loi v duhu zakona
au nom de la loi v imenu zakona
hors la loi izven zakona
infraction féminin aux lois kršitev zakonov
projet masculin de loi zakonski načrt
avoir force de loi imeti zakonsko moč
j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
faire loi biti obvezen
je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
prendre force de loi postati pravnomočen
passer en loi postati zakon
la loi a passé zakon je bil sprejet
promulguer une loi razglasiti zakon
prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
tourner, éluder la loi obiti zakon
nécessité fait loi sila kola lomi

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

obhaja|ti² (-) obiti razpoloženje, občutek: anwandeln, skrb: beschleichen, anwandeln, strah, panika: befallen; (prevzemati) überkommen

obija|ti (-m) obiti beschlagen

obíjati (-am) | obíti (obíjem) imperf., perf. rivestire, incamiciare:
obiti steno z lesom rivestire la parete di legno

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

per-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (per in currere)

I. intr. teči, hiteti: Ter., Lucr. idr., citato equo Cales L., per temonem C.; metaf.: per omnes civitates percurrit oratio mea Ci. —

II. intr.

1. preteči (pretekati), preleteti (preletati), prehite(va)ti, hitro prehoditi (prehajati), hitro (pre)potovati: Lucr., Pr., Plin. idr., agrum Picenum C., pulpita H., aristas O. teči (leteti) preko (čez), pollice chordas O. preletati strune = brenkati na strune, pectine telas V. skozi greben spuščati, na brdo tkati, omnes conventūs Hirt. obiti (obhajati).

2. metaf. (v mislih) preleteti (preletati), premisliti (premišlj(ev)ati): animo polum H., aevum animo Sen. ph., multa animo et cogitatione Ci.; occ.
a) z očmi preleteti (preletati), hitro pregled(ov)ati, površno prebrati (prebirati): rem oculo veloci H., paginas L.
b) (o čustvih, afektih) pretres(a)ti, spreleteti (spreleta(va)ti): timor, qui lectoris percurrit animum Sen. ph., omnium pectora occulto metu percurrente Cu., totum pectus percurrit pavor Q.
c) po vrsti navesti (navajati), našte(va)ti: de re pecuaria breviter ac summatim percurram Varr., quae breviter a te de ipsā arte percursa sunt Ci., omnia poenarum nomina V., suis beneficiis percursis T.
d) zaporedoma (po vrsti) opraviti (opravljati) službe: honores Suet., paene iunctim quaesturam, praeturam, consulatum Suet., quaesturam, tribunatum, praeturam honestissime Plin. iun., percursis honorum gradibus Amm.

popa|sti² (-de) kaj koga:

1. (obiti) jeza: überkommen, (zgrabiti) strast, bes, obup: packen
koga je popadla groza, strast, pustolovska sla: (jemand) wurde von … gepackt
panika, strah, jeza: (jemand) wurde von … ergriffen

2. kašelj, jok, smeh: (dobiti napad) einen -anfall, einen -krampf haben ( Hustenanfall, Weinkrampf, Lachanfall, Lachkrampf)