Franja

reproche [rəprɔš] masculin očitek, graja, ukor

sans reproche brez graje; ne da bi vam hotel kaj očitati
reproche de la conscience grizenje vesti, kesanje
reproche juste, injuste, mal fondé (u)pravičen, krivičen, neutemeljen očitek
(juridique) reproche de témoin odklonitev priče
chevalier masculin sans peur et sans reproche idaal srednjeveškega viteza
graves reproches težki, hudi očitki
accabler quelqu'un de reproches obsuti koga z očitki
essuyer, mériter des reproches požreti, zaslužiti očitke
faire des reproches à quelqu'un delati komu očitke
faire reproche à quelqu'un de sa conduite očitati komu njegovo vedenje

rinfacciare v. tr. (pres. rinfaccio)
rinfacciare a qcn. qcs. komu kaj očitati, oponesti

rostro moški spol kljun; obraz; figurativno čelo

dar en rostro (a) očitati; kljubovati
hacer rostro (a) upirati se
torcer el rostro zmrdniti se, usta nakremžiti

surplus [sürplü] masculin presežek, prebitek; ostanek, ostalo

au surplus, pour le surplus v ostalem, sicer, razen tega
surplus pluriel agricoles poljedelski presežki
vendre le surplus de sa récolte prodati presežek svoje letine
vous savez le surplus ostalo vse veste
je n'ai rien à me reprocher, au surplus j'ai fait mon devoir ničesar si nimam očitati, sicer pa sem naredil svojo dolžnost

tacciare v. tr. (pres. taccio) obtožiti, obdolžiti:
tacciare qcn. di negligenza očitati komu nemarnost, obdolžiti koga nemarnosti

tacha ženski spol pomanjkljivost, nedostatek, hiba, napaka, nepopolnost; graja, ukor; obdolžitev; velik risalni žebljiček

géneros sin tacha (trg) blago brez napake
poner tacha (a) očitati, grajati, kritizirati

tákt² (-a) m tatto, delicatezza:
imeti takt avere tatto
očitati komu pomanjkanje takta rinfacciare a qcn. la mancanza di tatto

taunt² [tɔ:nt]

1. samostalnik
roganje, zasmehovanje, sramotenje, zbadanje; grajanje, ukor, opomin

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zbadati, zasmehovati, rogati se (komu); grajati, karati, ošteti

to taunt s.o. with s.th. očitati komu kaj

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu

throw in prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči v; vstaviti, vložiti; dodati, dostaviti, vriniti
tehnično vključiti; zastonj (povrhu) dati

the baker threw in one roll more pek je navrgel še eno žemljo
to throw in one's hands figurativno opustiti boj, prenehati z borbo
to throw in the towel (boks) vreči brisačo v ring, figurativno priznati poraz, opustiti borbo
to throw in one's lot with s.o. deliti s kom usodo, združiti se s kom, sporazumeti se s kom
to throw in one's teeth očitati, grajati, opominjati; oštevati

tiers, tierce [tjɛr, s] adjectif tretji; masculin tretjina; tretja oseba

le tiers état tretji stan (meščanstvo)
une tierce personne neka tretja oseba, tujec
tiers monde masculin tretja skupina držav, narodov, ki ne pripada niti zapadnemu svetu niti socialističnemu taboru; neuvrščene dežele
tiers masculin provisionnel naplačilo za davek, enako tretjini naloženega davka v prejšnjem letu
fièvre féminin tierce mrzlica vsak tretji dan (pri malariji)
être en tiers biti tretji v zvezi
le tiers et le quart ta in oni, eden ali drugi
médire du tiers et du quart (familier) vsakemu kaj očitati
se moquer, se ficher du tiers comme du quart norčevati se iz enega in drugega, požvižgati se na enega in drugega

tooth¹ [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
in the teeth of kljub, navzlic; proti
the tooth of time zob časa
armed to the teeth oborožen do zob
long in the tooth star
a good set of teeth dobro zobovje
from the teeth outward figurativno površno
artificial tooth, false tooth umeten zob
corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
decayed tooth gnil zob
incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
loose tooth majav zob
milk (shedding) tooth mlečnik
molar (grinding) tooth kočnik
to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
to clench one's teeth stisniti zobe
to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
to escape by the skin of one's teeth za las uiti
to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
to grind one's teeth škripati z zobmi
to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
to set one's teeth stisniti zobe
this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
to show ons's teeth pokazati zobe
to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se

vacuus 3 (vacāre)

1. prazen, izpraznjen, spraznjen, brez česa: O., Pr., Q. idr., loca Ph.; o prostorih v gledališču: Ci.; theatrum H., per domos Ditis vacuas et inania regna V. pusto bivališče in kraljestvo senc, vacuae (izpraznjene) domūs et inania (oplenjena) templa T., vacuae Acerrae V. puste, vacuum mare T. nezavarovano, partem aedium vacuam facere L. ali aedes vacuas facere L. izprazniti, res publica L., S. brez branilcev (braniteljev), facies Ap. brez oči, vultus Sen. tr. brez oči; z abl.: Col., Stat., Sen. ph. idr., domūs signis et tabulis pictis vacuae Ci., agri vacui cultoribus O., vacua moenia defensoribus L., dentibus ora T., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, vacuum ebur ense O. brez meča; s praep. a(b): Acc. ap. Fest., Hirt., Cels. idr., oppidum vacuum ab defensoribus C., Messana ab his rebus … vacua ac nuda est Ci., mare vacuum ab hostibus L.; z gen.: ager … frugum vacuus S., iam animae vacuus Ap.; z dat. (čemu?, za kaj?): domos vacuas novo matrimonio facere L., domum vacuam facere scelestis nuptiis S.; subst. vacuum -ī, n prazen prostor, praznina, (starejše niščeta (f)): Lucr., Sen. ph. idr., ne per vacuum Romano incurreret hostis H., publicani per vacuum irruperunt L., in vacuum poterunt se extendere rami V.

2. occ. prazen =
a) izpraznjen, nezaseden, brez gospodarja (lastnika) bivajoč, nikogaršen, nikogaršnji: possesio regni C., Syria morte Atilii vacua T., centuria Ci., praedia vacua filio tradere Ci., ne bona hereditaria vacua sine domino iacerent Dig. brez dediča (brezdedična), possessio Icti., equus L. brez jezdeca; subst.: venire in vacuum H. ali in vacua Ci. na izpraznjeno mesto, na izpraznjeno posestvo, ut in vacuum venalis pependerit Claudius Suet. da se je Klavdijevo posestvo javno ponujalo naprodaj kot nikogaršnja last.
b) (o samicah živali) ne breja (nèbreja): equa Col. nežrebna.
c) (o ženskah) sama, samska, brez moža, brez ljubimca, neomožena, vdova: Hersilia O. vdova, ubi mulier vacua fuit T.; subst. vacuae samice, samke, neomoženke, neporočenke: Ps.-Q. (Decl.), elige de vacuis, quam non sibi vindicet alter O.; od tod: cantamus vacui (nezaljubljeni), sive quid urimur H.
d) (o denarju) ne(u)porabljen, neizrabljen, neobrestovan: pecunia Icti.

3. metaf.
a) prost, oproščen, osvobojen, brez česa, pogrešajoč kaj, daleč od česa (bivajoč), držeč se daleč od česa; z abl.: Ter., L., O., Plin. iun. idr., vacui metu esse debemus Ci., animus per somnum sensibus et curis vacuus Ci., vacuus molestiis, cupiditate et gloriā Ci., Ianus duellis vacuus H., Coi vacui omni tributo T., aetas vacua periculo T.; z a(b): Pac. ap. Non. idr., vacui ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., vacuus a culpā S., hora nulla vacua a furto Ci., nullus dies vacuus ab exercitationibus oratoriis Ci., censores vacui ab operum locandorum curā L., vacuus a tributis T.; pesn. z gen.: operum H., vacuae criminis umbrae O. ki jim ni moč nič očitati, brezgrajne, vacuas caedis habete manūs O., composuit ad Caesarem litteras … rerum vacuas T.
b) imajoč čas, imajoč prosti čas, brezdelen, brez dela (opravila, posla) bivajoč, nezaposlen, brez službenih (delovnih) obveznosti bivajoč: Ter., Auct. b. Alx. idr., quoniam vacui sumus, dicam Ci., si es animo vacuo, expone nobis, quod quaerimus … hunc elegimus diem, cum te sciremus esse vacuum Ci. ep., vacui pace Punicā (zaradi miru) Romani L., si poteris vacuo tradi O., vacui arriperent occupatos T., nec rursus iubeo, dum sit (sc. domus Augusti) vacuissima, quaeras O. dokler ne zadobi popolnega miru, dokler ne doseže popolnega miru, aures vacuae atque eruditae Q. ušesa izobražencev, ki so brez dela, cum vacui temporis nihil haberem Ci. ep., etiamsi spatium ad dicendum … vacuosque dies habuissemus Ci., vacua tempora … ad ea exsequenda, quae … Col.; z dat.: vacua nox operi L. prosta (na voljo) za delo, nullum vestro vacuum sit tempus amori Lucan.; subst. aliquid vacui Q. nekaj prostega časa; occ. brez skrbi, miren, brezskrben: animus vacuus, vacuus ac solutus Ci., animo vacuus S. = animi (loc.) vacuus Stat., vacuum pectus H., vacuas tenere carmine mentes V., paucitatem nostrorum vacui spernebant T.; meton. (o krajih brezskrbnega življenja) miren, umirjen, spokojen: Athenae, Tibur H.
c) prazen = praznoten, puhel, brez jedra bivajoč, ničev(en), nepriden, brezvreden, brez cene (vrednosti) bivajoč, neuspešen, brezploden, odvečen, nekoristen: Petr., Gell. idr., si res publica et senatus et populus vacua nomina sunt T., tollens vacuum plus nimio Gloria verticem H. nečimrno glavo, nullum vacuum (zastonj) tractum esse remum Ci.
d) odprt, dostopen: porticus V., vacua atria lustrat V., vacuo patuerunt aequore campi V.; z dat.: vacua Romanis vatibus aedes H.; metaf.: aures O., H., Lucr. odprta, pazljivo poslušajoča, pozorna, qui semper vacuam sperat H. da mu bo vedno dostopna, princeps adhuc vacuus T. vsem dostopen; od tod vacuum est = impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je: antea vacuum id (erat) T.; z inf.: S. fr. idr., subacto orbe opes concupiscere vacuum fuit T. je bilo moč (mogoče). — Adv. vacuē prazno, nekoristno, brez prida: Arn.

vérité [verite] féminin resnica, resničnost

en vérité resnično, zares
en vérité cela est étrange to je zares čudno
à dire la vérité po resnici povedano
vérité banale; de La Palice vsakdanja, očividna, jasna resnica
à la vérité res (je, da), seveda, vsekakor; sicer
à la vérité, je l'ai frappé, mais il m'avait provoqué res (je, da) sem ga udaril, toda on me je izzval
dire la vérité povedati resnico
dire à quelqu'un ses quatre vérités komu odkrito svoje mnenje povedati, odkrito (brutalno) mu kaj očitati
dire des vérités premières (ironično) povedati banalnosti, vsakdanje resnice
être en dehors de la vérité ne ustrezati resnici
déguiser la vérité pretvarjati resnico
je vous dois la vérité moram vam povedati resnico
c'est la pure vérité to je čista resnica

viso m

1. obraz:
viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
a viso aperto pren. odkrito, pogumno
viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

2. ekst. obraz (poteze):
viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega

volto m

1. knjižno (viso) obraz:
a volto aperto pren. odkrito
avere la maschera al volto, sul volto pren. pretvarjati se
cambiare in volto prebledeti, zardeti
gettare qcs. in volto a qcn. komu kaj vreči v obraz, očitati

2. pren. (zunanji) videz

3. pren. obraz, bistvo, narava:
mostrare il vero volto di qcn. pokazati svoj pravi obraz

Vorhaltungen, pl, očitki; Vorhaltungen machen očitati (komu kaj), oštevati (koga)

Vorwurf, der, očitek; einen Vorwurf machen/erheben/Vorwürfe machen očitati

vouloir*¹ [vulwar] verbe transitif hoteti, nameravati, želeti; zahtevati; ukazati; privoliti v

vouloir de quelqu'un marati koga
personne ne veut de lui comme camarade nihče ga ne mara za, kot tovariša
je ne veux pas de vos excuses ne maram, ne sprejmem vaših opravičil
je voudrais bien savoir rad bi vedel
en vouloir à quelqu'un jeziti se na koga
en vouloir à quelque chose hoteti se česa polastiti
il en veut à volre argent hoče se mu vašega denarja
à qui en voulez-vous? koga mislite s tem? komu velja to?
en vouloir à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
vouloir du bien à quelqu'un dobro želeti komu, biti naklonjen komu
je le veux bien nimam nič proti temu, naj bo
faites ce que vous voudrez napravite, kar hočete
que veut dire cela? kaj pomeni to?
je vous prie de vouloir bien (accepter) prosim vas, da blagovolite (sprejeti)
veux-tu (bien) te taire! boš tiho!
sans le vouloir nehote, pomotoma
(familier) en veux-tu; en voilà na pretek, kolikor (le) hočeš
s'en vouloir de očitati si, kesati se

vréči to throw, to fling; to hurl; (mrežo, sidro, kocko) to cast; (pri izpitu) to pluck

nazaj vréči to throw back
vréči na tla to throw (ali to fling) down
vréči pogled na to glance at
vréči kamen v psa to throw a stone at a dog
vréči mrežo to cast a net
proč vréči to throw away, to discard
vréči novec v zrak to toss a coin
vréči komu kaj to fling something at someone
vréči v ječo to fling into prison, to cast (ali to clap) in prison
vréči vrv komu (figurativno) to throw a rope to someone
ven vréči to turn out, pogovorno to chuck out (koga someone)
vréči žreb to cast lots
vréči puško v koruzo (figurativno) to hang up one's ax(e), to throw in the towel (ali the sponge)
vréči komu kaj v obraz (= očitati mu) to throw (ali to fling) something in someone's teeth
vréči koga iz službe to sack someone, to give someone the sack, to dismiss, ZDA to fire someone
vréči pismo v nabiralnik to drop a letter into a pillar box
vréči komu polena pod noge (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
vréči (metati) slabo luč na koga to bring discredit (up)on someone
vréči komu žogo to throw a ball to someone
vréči se to throw oneself, to fling oneself
vréči se po kom (figurativno) to take after someone, to resemble someone
vréči se na delo to throw oneself into a task (ali a job)
vréči se v kaj (figurativno) to fling oneself into something
vréči se komu v naročje to fling oneself into someone's arms
vréči se komu k nogam to throw oneself at someone's feet
vréči se na to throw oneself upon, to fall upon, (lotiti se) to tackle
trije možje so se vrgli nanj three men pounced upon him
vréči se na sovražnika to rush (ali to dash) at the enemy