Franja

ghiotto agg.

1. požrešen, sladkosneden:
ghiotto di dolci sladkosneden

2. pren. lakomen, pohlepen:
ghiotto di denaro lakomen na denar

3. radoveden, vedoželjen:
ghiotto di novità željan novic

4. okusen (hrana):
pietanza ghiotta poslastica

5. pren. zanimiv, razburljiv:
una notizia ghiotta razburljiva novica

glas² moški spol (-u, ni množine)/(-u, -ova, -ovi)

1. (sloves ipd.) der Ruf
dober glas guter Ruf
slab glas schlechter Ruf
priti na glas in den Ruf kommen
priti na slab glas in Verruf kommen/geraten, in [Mißkredit] Misskredit geraten
biti na glasu in dem Ruf stehen
biti na dobrem glasu ime: einen guten Klang haben
na slabem glasu verrufen

2. (govorica) die Fama
širijo se glasovi, da es werden die Stimmen laut, [daß] dass; es heißt, [daß] dass; es geht die Rede, [daß] dass

3. (novica) die Nachricht
|
prazen sod ima velik glas große Klappe, nichts dahinter

goloso agg.

1. sladkosneden, požrešen:
i bambini sono golosi di marmellata otroci so požrešni na marmelado

2. slasten (tudi pren.)

3. dražljiv, pikanten:
una notizia golosa pikantna novica

grôzen (-zna -o) adj.

1. orrendo, terribile, spaventoso, tremendo; brutto; atroce, agghiacciante:
grozen zločin orrendo delitto
grozna novica brutta notizia

2. pren. (ki s svojim vedenjem povzroča odpor) terribile, odioso, antipatico:
grozen značaj caratteraccio, carattere antipatico

3. pren. (ki se ponavlja v visoki stopnji) terribile, tremendo, orrendo:
grozen strah terribile spavento
grozna tema un buio tremendo

4. pren. (zelo slab) orrendo, schifoso:
jedli smo grozno hrano il cibo era schifoso

5. pog. pren. (zelo grd) brutto, bruttissimo; orribile:
grozni čevlji scarpe bruttissime

6. nareč. (čeden) carino, grazioso:
grozno dekle una ragazza carina

heavy¹ [hévi] pridevnik (heavily prislov)
težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča
ekonomija medel, slab (trg)
tisk masten (tisk)

heavy crop obilna letina
heavy with child noseča
heavy drinker hud pivec
heavy fate žalostna usoda
heavy fog gosta megla
heavy guns (ali artillery) težka artilerija, figurativno silovit napad, nevaren nasprotnik
heavy in (ali on) hand težko vodljiv (konj)
heavy industries težka industrija
heavy losses težke izgube
heavy metal težka kovina, figurativno silen vpliv, močna osebnost
heavy news žalostna novica
heavy road težko prehodna cesta
gledališče heavy scene mračna scena
heavy sea razburkano morje
heavy sky preteče nebo
heavy with sleep omotičen od spanja
ekonomija heavy sale slaba prodaja
heavy taxes visoki davki
to lie heavy on težiti koga
to rule with a heavy hand vladati s trdo roko
time hangs heavy (on my hand) čas se mi vleče

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

impresionírati to impress; to affect; to move; to strike; to leave an impression (koga on someone)

novica, vest me je zelo impresionirala I was very much affected by the news
impresioniran od sijaja dvorane overwhelmed by the splendour of the hall

information [infəméišən] samostalnik
informacija, informacije, obvestilo, obvestila, sporočilo, sporočila; poučevanje; poizvedovanje; vednost, poznavanje
pravno obtožba javnega tožilca

information desk okence, pri katerem se dajejo informacije
that is not my information o tem nisem slišal
for your information tebi (vam) v vednost
to give information da(ja)ti informacije
to gather information poizvedovati
we have no information as to nimamo informacij o
to lodge information against s.o. vložiti tožbo zoper koga
a piece of information novica, obvestilo, informacija

interdit, e [ɛ̃tɛrdi, t] adjectif prepovedan, zabranjen; cerkveno prepovedan, suspendiran; osupnjen, zbegan; masculin (cerkvena) prepoved, interdikt

film masculin interdit aux moins de 16 ans mladini pod 16 leti prepovedan film
accès masculin interdit prepovedan dostop
être, demeurer, rester interdit onemeti (od osuplosti, zbeganost), osupniti
la nouvelle les laissa interdits novica jih je zbegala
jeter, lancer, prononcer l'interdit contre quelqu'un izreči(cerkveno) prepoved nad kom
lever un interdit ukiniti prepoved (disciplinarno kazen)

izkazáti to demonstrate, to attest; to show; to prove

izkazáti čast to do honour
izkazáti komu zadnjo čast to pay one's last respects
izkazáti dolžne časti to pay due homage
izkazáti spoštovanje komu to pay one's respects to someone, to pay homage; to treat someone with respect
izkazáti uslugo to do (ali to render) someone a service (ali a favour)
izkazáti se (legitimirati se) to prove one's identity; (pokazati se) to turn out; to prove
izkazáti se za (kot) uspešno to prove successful
novica se je izkazala za neresnično the information proved false
izkazáti se za utemeljeno to prove well-founded
izkazalo se je, da ste imeli prav you were proved right; (odlikovati se) to distinguish oneself, to win distinction (ali fame ali credit), (z dejanjem) to accomplish a notable exploit (ali no mean feat)
dobro se izkazáti to acquit oneself well
naše moštvo se je dobro izkazalo our team put up a good show
izkazáti se za dobrega delavca to prove oneself a good worker

iznenáditi to surprise; to astonish; to take by surprise; to amaze

to me ni iznenadilo I am not much surprised at it
iznenáditi sovražnika to surprise the enemy
iznenáditi tatu pri kraji (tatvini) to surprise a thief in the act (of theft)
novica me je iznenadila the news surprised me

Job [džɔb] samostalnik
Job

patience of Job velika potrpežljivost
that would try the patience of Job to bi privedlo vsakega do obupa
Job's comforter slab tolažnik
Job's news žalostna novica
Job's post glasnik nesreče
botanika Job's tears Jobove solze, mehiška koruzna trava

kraval samostalnik
1. (hrup) ▸ lárma, patália, csetepatéMama vpraša sina: Kaj pomeni ta kraval v dnevni sobi? ▸ Az anya kérdezi a fiát: „Mi ez a csetepaté a nappaliban?”

2. (o burnem odzivu) ▸ hűhó, felhajtás, felfordulásRazlika v ceni prehrambnih artiklov ni bistvena, vsaj ne toliko, da bi morali ob tem zganjati kraval. ▸ Az élelmiszertermékek ára közötti különbség nem olyan nagy, legalábbis nem akkora, hogy amiatt ekkora hűhót kellene csapni.Prav neverjetno je, da Hrvati po tej izjavi niso zagnali hujšega kravala. ▸ Hihetetlen, hogy a horvátok nem csináltak nagyobb felhajtást e nyilatkozat után.Tako je bil pred časom velik kraval, ker optiki niso smeli (honorarno) zaposlovati zdravnikov okulistov. ▸ Nemrég nagy felhajtás volt, mert az optikusok nem alkalmazhattak (tiszteletdíjért) szemészorvosokat.
Reuterjeva novica je sprožila pravi kraval, saj se je izkazalo, da je bil papir, iz katerega je novinar leta 1849 ustanovljene agencije črpal podatke, še pod embargom. ▸ A Reuter híre nagy port kavart, mivel kiderült, hogy az a lap, amelyből az 1849-ben alapított ügynökség újságírója az információit merítette, még mindig embargó alatt áll.
Ko me prepoznajo, je cel kraval, vsi se hočejo fotografirati, vsi bi radi podpis. ▸ Amikor felismernek, egyből nagy felfordulás lesz, mindenki közös fotót és autogramot akar.

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

massue [masü] féminin kij, buzdovan

argument masculin massue zelo prepričljiv argument (ki mu ni moči ugovarjati)
coup masculin de massue (figuré) težak, brutalen, hud udarec; nepričakovan in katastrofalen dogodek
la nouvelle de l'attentat fut un véritable coup de massue novica o atentatu je bila strahoten udarec (dogodek)
faire de sa têle massue hoteti z glavo skozi zid, riniti z glavo v zid
j'étais comme ayant reçu un coup de massue (figuré) bil sem, kot da bi me bil nekdo s kolom udaril po glavi

mériter [merite] verbe transitif zaslužiti (pohvalo, kazen, grajo ipd.); biti vreden, imeti pravico (quelque chose do česa); potrebovati, zahtevati; verbe intransitif biti zaslužen (de za), imeti zasluge

mériter le premier prix zaslužiti prvo nagrado
il n'a pas mérité ce sort ni zaslužil te usode
bien mériter de la patrie biti zaslužen za domovino
il a ce qu'il mérite čisto prav mu je (tako)
sans l'avoir mérité nezasluženo
se mériter l'un l'autre biti drug drugega vreden
son courage lui a mérité la croix s svojim pogumom si je zaslužil križec (odlikovanje)
cette nouvelle mérite confirmation ta novica potrebuje potrdila

múnja ž, mn. mȗnje blisk, strela: udarila je munja; stajao je kao udaren -om; munja sijevnu, sevnu iz oblaka; vijest se kao munja proširi u narodu novica se je kot blisk raznesla med ljudstvom

nesreč|a² [é] ženski spol (-e …) (nezgoda) der Unfall; prometna: der Verkehrsunfall, avtomobilska: Autounfall, (trčenje) der Zusammenstoß; ladijska, letalska: das Unglück (Schiffsunglück, Flugzeugunglück)
nesreča v reaktorju der Reaktorunfall
nesreča pri delu der Arbeitsunfall
nesreča zaradi snežnega plazu das Lawinenunglück
rudniška nesreča das Grubenunglück
železniška nesreča das Eisenbahnunglück, Zugunglück
doživeti nesrečo na morju in Seenot geraten
… nesreče Unfall-, Unfalls-
(čas die Unfallzeit, dan der Unglückstag, Unfalltag, kraj die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort, možnost das Unfallrisiko, nevarnost die Unfallgefahr, posledice množina Unfallfolgen množina; potek der Unfallhergang, povzročitelj der Unglücksfahrer, priča der Unfallzeuge, prijava die Unfallanzeige, soudeleženec der Unfallgegner, škoda/poškodba zaradi nesreče der Unfallschaden, udeleženec der Unfallbeteiligte, vzrok die Unfallursache, žrtev das Unfallopfer)
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
pobeg s kraja nesreče pravo die Unfallflucht, voznika: die Fahrerflucht
novica/sporočilo o nesreči die Unglücksnachricht
poročilo o nesreči der Unfallbericht
oškodovanec v nesreči der Unfallgeschädigte
v primeru nesreče s smrtnim izidom bei Unfalltod
v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto, der Unfallwagen, vozilo: das Unglücksfahrzeug
letalo, ki je doživelo nesrečo die Unglücksmaschine
zavarovan za primer nesreče unfallversichert
zavarovanje za primer nesreče die Unfallversicherung
pogostost nesreč die Unfallhäufigkeit
preprečevanje nesreč die Unfallverhütung
brez nesreče unfallfrei

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti