Franja

stružn|i (-a, -o) Dreh- (del der Drehteil, nož der Drehstahl, der Drehmeißel, srce das Drehherz)

súniti pousser, heurter, choquer, cogner, buter ; (kroglo, šport) lancer ; (zmakniti) dérober, chiper, voler

z nogo suniti koga donner un coup de pied à quelqu'un
v rebra koga suniti donner une bourrade à quelqu'un
z rogovi suniti donner un coup de cornes
suniti komu nož v srce donner à quelqu'un un coup de couteau dans le cœur

svinčen|i [é] (-a, -o) Blei- (akumulator der Bleiakkumulator, nož das Bleimesser, oklep die Bleiabschirmung, pas der Bleigürtel, stavek der Bleisatz, vložek der Bleieinsatz, vojak der Bleisoldat, zaščitni oklep der Bleischutzmantel, barva die Bleifarbe, celica die Bleikammer, cev das Bleirohr, palica die Bleisprosse, Bleirute, podložka die Bleischeibe, utež das Bleigewicht, zaščitna stena die Bleisiegelwand, belilo das Bleiweiß, kladivo die Bleihammer); blei- (siv bleigrau)

šiv moški spol (-a …) die Naht (ažurni Hohlnaht, dvojni Doppelnaht, francoski Kappnaht, hrbtni Rückennaht, navzkrižni Zickzacknaht, okrasni Garniturnaht, okrasni Ziernaht, ploski Flachnaht, prečni Quernaht, puščični Pfeilnaht, ramenski Schulternaht, stični Anstoßnaht, stranski/bočni Seitennaht, na nogavici Strumpfnaht, venčni Kranznaht, verižni Kettenstichnaht, zapiralni Schließnaht); anatomija die Naht (kostni Knochennaht, lobanjski Schädelnaht)
… šiva Naht-
(rob der Nahtrand, obdelava die Nahtversäuberung)
za šiv die Nahtzugabe
nož za šiv der Nahtschneider
valj za šiv die Nahtrolle
narediti šiv nähen, abnähen, eine Naht nähen
narediti ploščati šiv verstürzen
figurativno pokati po šivih aus allen Nähten platzen

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tabornišk|i (-a, -o) Pfadfinder-
taborniški nož das Fahrtenmesser

test|o srednji spol (-a, ni množine) der Teig (biskvitno Biskuitteig, gneteno Knetteig, krhko Mürb(e)teig, kuhano Brandteig, kvašeno Hefeteig, listnato Blätterteig, masleno kvašeno Plunderteig, masleno Butterteig, slano Salzteig, za kolač Kuchenteig, za rezance Nudelteig, umešano Rührteig, vlečeno Strudelteig)
nož za testo das Teigmesser
skleda za testo die Teigschüssel
količina testa die Teigmenge
stroj za gnetenje testa die Teigrührmaschine, Teigknetmaschine
zvitek testa die Teigrolle
figurativno iz istega testa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt

tračn|i (-a, -o) tehnika Band- (generator der Bandgenerator, nož das Bandmesser, transport die Bandförderung, pila die Bandfeile, zavora die Bandbremse, žaga die Bandsäge, jeklo der Bandstahl)

trančiranj|e srednji spol (-a …) das Tranchieren
… za trančiranje Tranchier-
(deska das Tranchierbrett, nož das Tranchiermesser, pribor das Tranchierbesteck)

tŕsen de vigne

trsni list feuille ženski spol de vigne
trsni kol échalas moški spol
trsni nož serpette ženski spol (de vigneron)

tŕsen de vid

trsni list hoja f de vid
trsni kol rodrigón m
trsni nož podadera f
trsno oko yema f de la vid

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

vílice (-lic) f pl.

1. forchetta:
vilice, nož in žlica forchetta, coltello e cucchiaio

2. forcella (del telefono); forcella (della bicicletta); forcella, forcola (del remo); šah. forchetta, inforcatura; rib. lancia:
muz. glasbene vilice diapason

vinográdniški (-a -o) adj. dei vignaioli, dei viticoltori, della viticoltura; vinicolo:
vinogradniško področje zona vinicola
vinogradniški nož coltello da vignaiolo
vinogradniška motika marra

vôjna guerra f

v vojni en la guerra
med vojno durante la guerra
bliskovita (bratovska, državljanska, hladna, vroča, manevrska, maščevalna, osvajalna) vojna guerra relámpago (fratricida, civil, fría, caliente, de maniobras, de venganza, de conquista)
plinska (premikalna, podmorniška, totalna, verska, sveta) vojna guerra química (de movimientos, submarina, total, de religión ali religiosa, santa)
vojna na morju, kopnem in v zraku guerra en el mar, en tierra y en el aire
carinska vojna guerra de tarifas, guerra aduanera
križarska vojna (hist) cruzada f
30-letna vojna (hist) la guerra de los treinta años
vojna za neodvisnost guerra de (la) independencia
narodnoosvobodilna vojna guerra de liberación nacional
svetovna vojna la Gran Guerra (1914-1918), la primera guerra mundial, (1939-1945) la segunda guerra mundial
pomorska vojna guerra naval (ali marítima)
papirna vojna papeleo m burocrático
vojna do skrajnosti guerra a ultranza
vojna za življenje ali smrt guerra a muerte
vojna na nož, brez usmiljenja guerra sin cuartel
vojna je pač vojna en la guerra como en la guerra
preprečitev vojne prevención f de la guerra
biti v vojni estar en guerra
biti v vojni s kom (fig) estar a matar con alg
iti v vojno ir (ali marchar) a la guerra
vojna izbruhne la guerra estalla
napovedati vojno kaki državi declarar la guerra a un país
preprečiti vojno prevenir la guerra
začeti vojno empezar una guerra, armar (ali mover) guerra

vrat¹ moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija der Hals (krivi Schiefhals, labodji Schwanenhals, maternični Gebärmutterhals, stegnenični Schenkelhals)
bikovski vrat der Stiernacken
svinjski vrat kos mesa: der Schweinkamm
obseg vratu die Halsweite
za dolžino vratu um Halslänge
zlom stegneničnega vratu medicina der Schenkelhalsbruch
prerezati vrat komu (jemandem) die Kehle durchschneiden
sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
stegovati vrat sich den Hals verrenken
zaviti vrat komu (jemandem) den Hals umdrehen, den Kragen umdrehen
zlomiti si vrat medicina sich den Hals brechen, sich das Genick brechen

do vratu bis an den Hals/bis zum Hals
biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals (tudi figurativno)

na vrat auf den Hals
na vrat na nos figurativno Hals über Kopf
nastaviti nož na vrat komu (jemandem) das Messer an die Kehle setzen
nastaviti pištolo na vrat die Pistole auf die Brust setzen
spraviti na vrat (jemandem etwas) aufhalsen
ne spravljati na vrat komu kaj (jemandem etwas) vom Halse halten

na vratu am Hals
jamica na vratu anatomija die Drosselgrube
imeti na vratu auf dem Halse haben

od vratu vom Hals
odmaknjen od vratu ovratnik ipd.: halsfern

okoli vratu am Hals, um den Hals, in der Halspartie
objeti okoli vratu koga (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
pasti okoli vratu komu (jemandem) um den Hals fallen, (jemanden) umhalsen

s tenkim/z dolgim vratom dünnhalsig/langhalsig

za vrat für den Hals
bonbon za vrat der Halsbonbon
obkladek za vrat der Halswickel
ščitnik za vrat der Halsschutz
prijeti/zagrabiti za vrat (jemandem) an die Gurgel fahren, (jemanden) an der Gurgel packen, am Kragen nehmen/packen

čepeti za vratom komu (jemandem) auf der Pelle liegen/sitzen

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente

vrtnárski de jardinage, d'horticulture

vrtnarski delavec jardinier moški spol, horticulteur moški spol
vrtnarski nož serpette ženski spol
vrtnarsko orodje outil moški spol (ali instrument moški spol) de jardinage
vrtnarska razstava exposition ženski spol horticole
vrtnarske škarje sécateur moški spol

vrtnárski de jardinería; de horticultura

vrtnarski delavec jardinero m, hortelano m
vrtnarski nož podadera f
vrtnarske škarje tijeras f pl de jardinero
vrtnarsko orodje útiles m pl de jardinería (ozir. de horticultura)
vrtnarska razstava exposición f de horticultura (ozir. de floricultura)
vrtnarska brizgalnica manguera f de jardín