Franja

scopulus -ī, m (izpos. σκόπελος)

1. visoko razgledišče, skalni vrh, gorski vrh, krn, skala, skalovje, skalje: scopulum conscendere V., quercus haeret scopulis V., scopulus Mavortis (= Areopagus) O.; pesn. skalina, (velika) skala, velik kamen: CL., PRUD. idr., immanem scopulum medias per misit in undas O., imber agens scopulos VAL. FL., machina muri, quae scopulis procubuit VAL. FL., in haec (sc. moenia) ultro scopuli venere volentes STAT.

2. skala v morju ali ob njem, kleč, čer: LUCAN., SEN. PH., IUV. idr., ad eos scopulos ..., ad quos ... afflictam navem ... videres CI., pars ad scopulos adlisa C., acuto detrudunt navīs scopulo V., imminet aequoribus scopulus O., scopuli errantes (= Symplegades) VAL. FL.; pesn. = predgorje, nos, rt: qui vidit ... infames scopulos Acroceraunia H., terra tribus scopulis procurrit in aequor O.; pren. o brezčutnih, trdih, trdosrčnih, neusmiljenih osebah: surdior scopulis H., immobilior scopulis, natus es e scopulis, scopulos et ferrum gestare in corde O.

3. metaf. skala, kleč = nevarnost, nesreča, zlo: TER., PS.-Q., VAL. MAX. idr., ad scopulum (po nekaterih izdajah ad capulum) ire LUCR. v zlo (nesrečo) iti, poginiti, in hos scopulos incidere vitae CI., nec tuas unquam rationes ad eos scopulos appulisses CI., ipso quoque praeturam, ut e celsiore scopulo caderet, affectante AMM. s tem višje = nevarnejše strmine; konkr. (o osebah) = pogubitelj, pogubnik, uničevalec: FL. idr., geminae voragines scopulique rei publicae CI. (o Pizonu in Gabiniju), Pompeius piratarum scopulus PETR. POËT.

shoal¹ [šóul]

1. samostalnik
plitvina; sipina; prod
figurativno skrita nevarnost (zapreka)

2. pridevnik
plitev, neglobok

3. neprehodni glagol
postajati plitev, vse plitvejši
prehodni glagol
napraviti plitvo

the ship shoals her water ladja zavozi v plitvo vodo

Suchtgefahr, die, nevarnost zasvojenosti

Todesgefahr, die, življenjska nevarnost

tumultus -ūs, m (tumēre)

1. razburkanost naravnih sil in elementov = vihar, vihra, nevihta, bučanje, hrumenje, bobnenje, pok, pokanje, tresk, treskanje, grom, grmenje; pesn.: corpus mortale tumultus (groma) non tulit aetherios donisque iugalibus arsit O., tremendo Iuppiter ipse ruens tumultu H., quanto trepidet tumultu Orion H., tumultus (bučanje) maris Sen. tr., pelagi Lucan.

2. occ. vojni hrup, vojni trušč, vojna nevarnost, vojna vihra, vojna, izbruh vojne, spopad, vstaja, upor, revolt, tumúlt: in bello ac tumultu Ci., tumultus Gallicus Ci., Germanicus T., nemini expedit in Siciliā tumultum commoveri Ci., tumultum praebere L. ali movere H. ali facere S., omnia tumultu Romae implere L., conflare gladiatorum ac fugitivorum tumultum Ci., tumultum comprimere, sedare L., tumultum esse senatus decrevit L. senat je dal razglasiti, da je izbruhnila vstaja, tumultus Cinnanus N., servili tumultu C., nata in vanos tumultus gens L., cohortes tumulti (gl. opombo spodaj) causā conscripserat S.

3. metaf. hrup, trušč, hrum, hrušč, hrumenje, zmešnjava, beganje, zmeda, nemir, vrvež, razburjenje, vznemirjenje, upor, revolt, tumúlt: tumultum inicere civitati Ci. vznemiriti, initium repentini tumultus factum est ab Ambiorige C., tumultus e castris in urbem penetrat L., cum omnia terrore ac tumultu streperent L., tumultus conticescit L., per tumultum ac trepidationem agi L., tumultus verborum T.

4. vpitje, vrišč, zmeda, zmedenost, mešanje, kopičenje: sermonis Plin. jecljanje; pesn. nemir, nemirnost, zbeganost, razdraženost, razvnetost ipd.: tumultus mentis H., Lucan. dušni (duševni) nemir, zbeganost, razdraženost; prim.: pectora pulsata tumultu Petr.; stomacho tumultum ferre H. (raz)dražiti želodec, mihi bilem vestri movere tumultūs H. vaše razgrajanje, cui lapis (= marmor) curae est urbisque tumultus Tib. strah, da se ne bi zrušile hiše.

Opomba: Stlat. heterocl. gen. sg. tumultī: Acc. fr., Afr. fr., Enn. fr., Pl., Ter., S.

Überhitzungsgefahr, die, nevarnost pregretja

ugròziti ùgrozīm
1. zagroziti: ugroziti komu čime
2. ogroziti, spraviti v nevarnost

Unfallgefahr, die, nevarnost nesreče

Verdunk(e)lungsgefahr, die, Recht koluzijska nevarnost

Vergiftungsgefahr, die, nevarnost zastrupitve

Verletzungsgefahr, die, nevarnost poškodbe

vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —

II. abl. vice

1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —

III. skloni in ixpt. s praep.

1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.

volcan [vɔlkɑ̃] masculin ognjenik, vulkan; figuré skrita preteča nevarnost

volcan en activité; éteint; de boue delujoč, ugasel, blaten vulkan
nous sommes sur un volcan (figuré) sedimo na sodčku smodnika

wahrschauen [Schiffahrt] Schifffahrt opozoriti na nevarnost

Warnsystem, das, sistem opozarjanja na nevarnost

Wiederholungsgefahr, die, Recht nevarnost ponovitve (kaznivega dejanja)

yellow peril [jéloupéril] samostalnik
rumena nevarnost (ogrožanje), ki naj bi grozila beli rasi od rumene rase

настораживать, насторожить na nevarnost opozarjati, opozoriti;
н. уши nape(nja)ti ušesa, striči z ušesi;
н. ловушку nastaviti past;

ABK [abeká] (= atomski, biološki, kemični) vojska ABC- (= atomar, biologisch, chemisch)
ABK bojna sredstva/orožja ABC-Kampfmittel/-Waffen množina
obramba ABK die ABC-Abwehr
nevarnost ABK napada die ABC-Gefahr
ABK zaščitna maska die ABC-Schutzmaske

abstrakten pridevnik
1. (o umetnosti) ▸ absztraktGre za abstraktno skladbo, ki poslušalcu dopušča svojo interpretacijo. ▸ Ez egy absztrakt darab, amelyet a hallgató a maga módján értelmezhet.
Povezane iztočnice: abstraktna tehnika

2. (nematerialen; pojmoven) ▸ absztrakt, elvontNi dovolj, da otroku nevarnost opišemo z abstraktnimi pojmi. Nevarnost mu moramo pokazati. ▸ Az nem elég, ha a gyermeket fenyegető veszélyt elvont fogalmakkal magyarázzuk el. A veszélyt meg is kell mutatnunk neki.

3. (nekonkreten; nejasen) ▸ absztrakt, elvontZakoni so pisani v abstraktnem jeziku in jih je zato mogoče tolmačiti različno. ▸ A törvények absztrakt nyelven íródtak, ezért különbözőképpen értelmezhetők.