Franja

Zadetki iskanja

  • īn-frūnītus 3 (in, frūnīscī) neužiten, neumen, bedast, preprost: mulier, animus Sen. ph., copia Macr., anima Vulg.
  • īn-scītus 3, adv. neveden, nespreten, okoren, neroden, neumen, nespameten, nesmiseln: Gell., naves inscite factae L., quid est inscitius, quam … ? Ci., non inscite nugari Ci., stultus et inscitus Pl., mulier, somnium Pl., non inscitus iocus Suet., inscitum et agreste Q., inscitum offerre iniuriam Ter., inscitissimus Pl., inscitissime petere Hyg. ap. Gell.

    2. pass. neznan: indictum inscitumque Gell. meni neznano.
  • insensato

    A) agg. nespameten; neumen, nor

    B) m (f -ta) nespametnež, nespametnica; norec, norica
  • insensato nespameten, neumen, nor, blazen
  • īn-sipiēns -entis, adv. īnsipienter (in [priv.], sapiēns) nepreviden, nerazsoden, nepreudaren, nespameten, ne(raz)umen, bedast, bebast, kot subst. nespametnik, bedak (naspr. prudens, acutus ad): Pl., Lact., cuiusvis hominis est errare, nullius nisi insipientis in errore perseverare Ci., sperat diu se victurum adulescens; insipienter sperat Ci., insipiens fortunatus Ci., sermo insipientium Ci., insipiens et delirus Suet., insipientissimus Sen. ph.; v smislu stoikov = nemoder: (subst.) insipientes (naspr. sapientes) Ci. — Soobl. īnsapiēns -entis: saeclum Cat.
  • insipient [insípiənt] pridevnik
    neumen, nerazumen, nor; topoglav
  • īn-subidus 3, adv. neroden, nespreten, neveden, slaboumen, neumen, preprost: homo Gell., vultus Lamp., scitamenta Gell., nihil est prorsus istis insubidius Gell., insubide Gell., non insubide Macr.
  • insulso agg. pren. neslan, neumen, banalen; nezanimiv
  • intonso neostrižen; preprost, bedast, neumen
  • laevus 3, adv. (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

    1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
    a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
    b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

    2. metaf.
    a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
    b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
    c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
    d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).
  • loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

    loco de amor nor od ljubezni
    loco de atar besno nor, čisto nor
    loco por la música nor na glasbo
    éxito loco velikanski uspeh
    suerte loca bajna sreča
    andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
    correr la loca pohajkovati, ponočevati
    estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
    volver a uno loco koga v obup spraviti
    volverse loco pobesneti, znoreti
    es para volverse loco človek bi kar pobesnel
    a tontas y a locas tjavdan
  • long-eared [lɔ́ŋgiəd] pridevnik
    figurativno neumen (kot osel)
  • lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
    1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
    2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
    3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli
  • lùdačak -čka -o (malce, rahlo) neumen, v telečjih letih: kad sam bila -a kod majke
  • lȕdovētan -tna -o nor, neumen, prismuknjen
  • macho močan, krepak, čvrst; neumen

    ganso macho gosjak
  • majadero neumen, trapast

    majadero m tolkač, betič; neotesanec, tepec
  • matto1

    A) agg.

    1. nor; neumen:
    diventare matto ponoreti
    sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
    fossi matto! saj nisem nor!
    essere matto dalla gioia biti presrečen
    essere matto da legare biti popolnoma nor
    è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
    comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
    testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
    andare matto per qcs. biti nor na kaj

    2. velik, hud, strašen:
    ho una paura matta pošteno me je strah
    volere un bene matto strašno imeti rad
    fare spese matte pretirano, noro zapravljati

    3. nepristen:
    oro matto nepristno zlato

    4. pren. mrtev

    5. slaboten, bolan

    B) m (f -ta)

    1. norec, norica; blaznež

    2. ekst. posebnež:
    gabbia di matti šalj. norišnica

    3. igre pagat:
    essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
  • méchant, e [mešɑ̃, t] adjectif zloben, hudoben, ne priden, poreden, nevzgojén (otrok); (pred samostalnikom) slab, brez vrednosti; neprijeten, nevaren; neumen; masculin zloben človek

    méchante langue zloben, strupen jezik
    méchant ouvrage masculin šušmarsko delo, skrpucarija
    méchant poète masculin slab pesnik
    méchante viande féminin slabo, malovredno meso
    être de méchante humeur biti slabe volje
    il est méchant comme la gale, comme un diable sama zloba ga je
    ce n'est pas (bien) méchant to ni nevarno
    faire le méchant (populaire) besneti, divjati, razsajati; močno protestirati; upirati se (čemu)
    il a trouvé plus méchant que lui našel ga je, ki mu je kos
  • melēnso agg. neumen, bedast, omejen, topoglav