Franja

īn-frūnītus 3 (in, frūnīscī) neužiten, neumen, bedast, preprost: mulier, animus Sen. ph., copia Macr., anima Vulg.

īn-scītus 3, adv. -ē neveden, nespreten, okoren, neroden, neumen, nespameten, nesmiseln: Gell., naves inscite factae L., quid est inscitius, quam … ? Ci., non inscite nugari Ci., stultus et inscitus Pl., mulier, somnium Pl., non inscitus iocus Suet., inscitum et agreste Q., inscitum offerre iniuriam Ter., inscitissimus Pl., inscitissime petere Hyg. ap. Gell.

2. pass. neznan: indictum inscitumque Gell. meni neznano.

insensato

A) agg. nespameten; neumen, nor

B) m (f -ta) nespametnež, nespametnica; norec, norica

insensato nespameten, neumen, nor, blazen

īn-sipiēns -entis, adv. īnsipienter (in [priv.], sapiēns) nepreviden, nerazsoden, nepreudaren, nespameten, ne(raz)umen, bedast, bebast, kot subst. nespametnik, bedak (naspr. prudens, acutus ad): Pl., Lact., cuiusvis hominis est errare, nullius nisi insipientis in errore perseverare Ci., sperat diu se victurum adulescens; insipienter sperat Ci., insipiens fortunatus Ci., sermo insipientium Ci., insipiens et delirus Suet., insipientissimus Sen. ph.; v smislu stoikov = nemoder: (subst.) insipientes (naspr. sapientes) Ci. — Soobl. īnsapiēns -entis: saeclum Cat.

insipient [insípiənt] pridevnik
neumen, nerazumen, nor; topoglav

īn-subidus 3, adv. -ē neroden, nespreten, neveden, slaboumen, neumen, preprost: homo Gell., vultus Lamp., scitamenta Gell., nihil est prorsus istis insubidius Gell., insubide Gell., non insubide Macr.

insulso agg. pren. neslan, neumen, banalen; nezanimiv

intonso neostrižen; preprost, bedast, neumen

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

loco de amor nor od ljubezni
loco de atar besno nor, čisto nor
loco por la música nor na glasbo
éxito loco velikanski uspeh
suerte loca bajna sreča
andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
correr la loca pohajkovati, ponočevati
estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
volver a uno loco koga v obup spraviti
volverse loco pobesneti, znoreti
es para volverse loco človek bi kar pobesnel
a tontas y a locas tjavdan

long-eared [lɔ́ŋgiəd] pridevnik
figurativno neumen (kot osel)

lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli

lùdačak -čka -o (malce, rahlo) neumen, v telečjih letih: kad sam bila -a kod majke

lȕdovētan -tna -o nor, neumen, prismuknjen

macho močan, krepak, čvrst; neumen

ganso macho gosjak

majadero neumen, trapast

majadero m tolkač, betič; neotesanec, tepec

matto¹

A) agg.

1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj

2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati

3. nepristen:
oro matto nepristno zlato

4. pren. mrtev

5. slaboten, bolan

B) m (f -ta)

1. norec, norica; blaznež

2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica

3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen

méchant, e [mešɑ̃, t] adjectif zloben, hudoben, ne priden, poreden, nevzgojén (otrok); (pred samostalnikom) slab, brez vrednosti; neprijeten, nevaren; neumen; masculin zloben človek

méchante langue zloben, strupen jezik
méchant ouvrage masculin šušmarsko delo, skrpucarija
méchant poète masculin slab pesnik
méchante viande féminin slabo, malovredno meso
être de méchante humeur biti slabe volje
il est méchant comme la gale, comme un diable sama zloba ga je
ce n'est pas (bien) méchant to ni nevarno
faire le méchant (populaire) besneti, divjati, razsajati; močno protestirati; upirati se (čemu)
il a trouvé plus méchant que lui našel ga je, ki mu je kos

melēnso agg. neumen, bedast, omejen, topoglav