Franja

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

nȅbaht m (t. baht, perz.) nesreča

necáz -uri n

1. nesreča

2. gorje

3. neprijetnost, nevšečnost, tegoba

nèdača ž
1. nezgoda, nesreča: ima -u u svakom poslu
2. neuspeh: -e kod neprijatelja podigle su vaše samopouzdanje

nefericíre -i f nesreča

nȅhār m
1. zlo, nesreča, nemar
2. nehvaležnost

nenorocíre -i f nesreča

nȅrūka ž nesreča: ti strahuješ od kakve neruka

nespòdoba ž
1. pošast, spaka
2. nesreča
3. nesmisel, absurd

nèsreća ž
1. nesreča: dogodila se velika nesreća; na tvoju -u; po -i
2. ekspr. nebodigatreba, nebodijetreba: gubi se odavde, nesrećo jedna!
3. m, ž nesrečnik, nesrečnica

nesrètluk m nesreča

nèvolja ž
1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč

nôć nȍći ž, mest. u nòći
1. noč: noć se spušta; gusta, mrka, jasna, burna noć; do u kasnu noć pozno v noč; duboko u noć; preko noći; laku noć!; gluha, duboka, debela noć trda noč; Bartolomejska noć šentjernejska noč; polarna noć
2. ekspr. nesreča; noć nam dode sa Vuka (V. Branković) jednoga, danak bijeli sa Vuka (Karadžić) drugoga
3. ekspr. blaznost: crna noć je zastrla um ovoga nesretnika

orage [ɔraž] masculin vihar, nevihta, burja; figuré nesreča, neprijetnost

il y a de l'orage dans l'air to se bo slabo izteklo, nekaj slabega se pripravlja
un orage s'abat, éclate nevihta se razbesni

pácoste f nesreča, nadloga

Panne, die, (-, -n) okvara, motnja, poškodba; figurativ spodrsljaj, nesreča

pega ženski spol zasmolitev; smola; lošč na loncih; nesreča, smola; batine; zamotano vprašanje (v šoli); nagajanje, nagajivščina; sleparstvo, prevara

de pega ponarejen, nepravi
estar de pega, tener pega smolo imeti
ser la pega sprijen biti, pregrešen biti

pegola f (pece) nareč. smola, nesreča

perniciēs -ēī, f (per in nex)

1. poguba, pogubitev, pogubljenje, uničenje, propad(anje), nesreča (naspr. salus): Pl., L., Ap., Cels. idr., alicui perniciem dare Enn., spe salutis in perniciem incurrere, depellere perniciem a patria, incumbere ad alicuius perniciem, incurrere in apertam perniciem, perniciem afferre vitae alicuius, moliri alicuius perniciem Ci., his opibus paene ad perniciem alicuius uti C., machinari alicui perniciem S., perniciem ferre H., quae res illis perniciei et huic saluti fuit N., facile impelli ad eorum perniciem N., sine pernicie corporis Cu., facere alicui perniciem, astus hostium in perniciem ipsis vertere T., perniciem afferre, agi in perniciem Plin., agi ad perniciem, parare alicui perniciem Ph.

2. meton. (o osebah) nesreča, kuga, poguba, smrt, vir pogube (nesreče): S., Cat., Col., pernicies adulescentum (o zvodniku) Ter., adduxi hominem, perniciem Siciliae Ci., p. macelli H. (o požeruhu), hic (sc. Alexander) … tam hostium pernicies quam amicorum Sen. ph.; v pl. = pogubne, škodljive živali: Col.

Opomba: V rokopisih najdemo tudi obl. perneciēs, pernitiēs in permitiēs. Star. gen. sg. pernicii: Ci. (Pro Rosc. Amer. 131), Gell., Sis. (ap. Gell. et Non.); star. gen. sg. pernicies: Char.; star. dat. sg. perniciē: L.; dat. sg. pernicii: N. (Thrasybulus 2, 2; po nekaterih izdajah perniciei).

pestilēnza f

1. kuga, kužna epidemija

2. pren. nesreča, nadloga

3. pren. neznosen smrad