déclin [deklɛ̃] masculin upadanje, pojemanje; zadnji krajec (lune); figuré propadanje, konec
au déclin du jour proti večeru
déclin de la vie, de l'âge starost
déclin d'une civilisation, d'un art propad neke civilizacije, umetnosti
le soleil est à son déclin sonce zahaja
être sur son déclin bližati se koncu, biti na koncu
Zadetki iskanja
- déconfiture [-fitür] féminin, familier propad, moralen poraz; familier popoln (finančen) polom, bankrot; nezmožnost plačila
déconfiture d'un parti propad neke stranke
être, tomber en déconfiture propasti; bankrotirati
tombé en déconfiture popolnoma uničen - défense [defɑ̃s] féminin (o)bramba, zaščita; prepoved; zoologie okel, čekan
défense de fumer, d'entrer prepovedano je kaditi, vstopiti
défense de stationner parkiranje prepovedano
défense antiaérienne, anti-chars protiletalska, protitankovska zaščita
défense légitime silobran
défense nationale narodna obramba
défense passive pasivna (protiletalska) obramba
propre défense samoobramba
être hors de défense, (familier) ne pas avoir de défense ne se moči braniti, biti brez orožja
faire une belle défense hrabro se boriti
se mettre en défense postaviti se v bran
prendre la défense de quelqu'un prevzeti obrambo neke osebe; zavzeti se za koga - déférer [defere] verbe transitif privesti (à, devant pred); izročiti; ovaditi, prijaviti; priznati, pripisovati; verbe intransitif popustiti, vdati se, podvreči se, pristati na kaj
déférer au tribunal naznaniti sodišču, tožiti
je défère à votre jugement uklonim se vaši razsodbi
déférer à un ordre poslušati, ubogati ukaz
déférer à l'avis, au désir de quelqu'un pridružiti se mnenju, želji neke osebe - dégoûter [degute] verbe transitif pokvariti, vzeti tek (quelqu'un komu); pristuditi, priskutiti, prignustiti, zagabiti; gabiti se, studiti se, gnusiti se; odvrniti (de od)
se dégoûter de quelque chose naveličati se, postati sit česa
ça me dégoûte (familier) to se mi upira, to mi je zoprno, tega sem do grla sit
son hypocrisie me dégoûte njegova hinavščina se mi gabi
ce sont des travaux à dégoûter du travail to so dela, ki delo priskutijo, od dela odvračajo
ma femme a fini par me dégoûter du homard končno mi je žena priskutila jastoga
se dégoûter d'un plat naveličati se neke jedi - délničar shareholder; stockholder
biti délničar (neke) družbe to hold shares in a company - demande [dəmɑ̃d] féminin prošnja, vloga; predlog; zahteva, želja; vprašanje; commerce naročilo, povpraševanje (de po)
demande d'admission prošnja za sprejem, za pripustitev
demande de brevet prijava patenta
demande des consommateurs povpraševanje porabnikov
demande en divorce tožba za razvezo
demande en dommages-intérêts odškodninska tožba
demande d'emploi prošnja za službo
demande en grâce prošnja za pomilostitev
demande en justice sodna uveljavitev
demande en mariage snubitev
demande de mutation prošnja za premestitev
demande en nullité ničnostna pritožba
demande en poursuite criminelle kazenski predlog
demande primordiale nujna potreba
demande reconventionnelle (juridique) protitožba
demande de retraite prošnja za upokojitev
demande de secours prošnja za podporo
formule féminin de demande formular za prošnjo
à la demande générale na splošno željo
sur demande na prošnjo, na zahtevo
l'offre et la demande ponudba in povpraševanje
adresser une demande nasloviti prošnjo
accorder, exaucer, satisfaire une demande ugoditi prošnji
être en faible demande, faire face à la demande biti v majhnem povpraševanju, zadostiti povpraševanju
faire, formuler, présenter une demande napraviti, formulirati, vložiti prošnjo
faire quelque chose à, sur la demande de quelqu'un napraviti kaj na željo neke osebe
intenter une demande vložiti tožbo
livrer sur demande dostaviti, dobaviti po naročilu
refuser, rejeter, repousser une demande odbiti prošnjo
répondre, donner suite à une demande odgovoriti na prošnjo
(la) belle demande! kakšno vprašanje! to se samo po sebi razume! - denominational [dinɔminéišənl] pridevnik (denominationally prislov)
veroizpoveden, konfesionalen
denominational education vzgoja v duhu neke cerkve
denominational school konfesionalna šola - déprendre*, se [deprɑ̃dr] osvoboditi se, oprostiti se, rešiti se
déprendre d'une personne, d'une habitude osvoboditi se, rešiti se neke osebe, navade - déroute [derut] féminin divji, paničen beg; figuré poraz, polom; zmeda, nered
mettre l'ennemi en déroute pognati sovražnika v beg
la retraite tourne en déroute umik se spremeni v divji beg
la déroute d'un parti poraz (neke) stranke - distanca samostalnik
1. (o prostorski razdalji) ▸ távolság, távfizična distanca ▸ fizikai távolságKrajših distanc od 10.000 m na stezi ne bom več tekla. ▸ Többé nem futok 10 000 m-nél rövidebb távokat.
2. (o časovnem obdobju) ▸ distancia, távolságčasovna distanca ▸ időbeli távolság, időbeli distancia, időbeli messzeségzgodovinska distanca ▸ történelmi távolság, történelmi distancia, történelmi messzeséghistorična distanca ▸ történelmi távolság, históriai távolságZares bo potrebna večja distanca, da bi lahko o tem, kar se dogaja danes, rekli kaj bolj relevantnega. ▸ Valóban nagyobb távolságra lesz szükségünk ahhoz, hogy valami érvényeset tudjunk mondani a mai eseményekről.
Ko na čas zdravljenja gledam z velike časovne distance, na tisto leto nimam tako zelo slabih spominov. ▸ Amikor nagy időbeli távolságból tekintek vissza a gyógykezelés időszakára, akkor nincsenek olyan borzasztó rossz emlékeim arról az évről.
3. (objektivnost) ▸ távolságtartás, distanciaironična distanca ▸ ironikus távolságtartás, ironikus distanciakritična distanca ▸ kritikus távolságtartás, kritikus distanciaprofesionalna distanca ▸ professzionális távolságtartászdrava distanca ▸ egészséges távolságtartásPo daljšem bivanju v tujini dobiš do svoje domovine nekakšno zdravo distanco. ▸ Ha hosszú ideig külföldön élsz, akkor egyfajta egészséges távolságtartásra teszel szert a hazáddal szemben.distanca do politike ▸ a politikával szembeni distancia, a politikával szembeni távolságtartásvzpostaviti distanco ▸ distanciát teremtohraniti distanco ▸ megőrzi a távolságot, megőrzi a distanciátimeti distanco ▸ távolságot tart, kontrastivno zanimivo distanciálódikNovinar mora imeti distanco, biti kritičen. ▸ Az újságíró legyen távolságtartó és kritikus.gledati z distanco ▸ távolságtartással tekint valamireSam na svoje delo v ministrstvu gledam s kritično distanco. ▸ Jómagam kritikus távolságtartással tekintek saját, minisztériumban végzett munkámra.gledati z distance ▸ távolságtartással tekint valamirečustvena distanca ▸ érzelmi távolságtartás, érzelmi distanciaobjektivna distanca ▸ objektív távolság, objektív distanciaNa dogajanje sem poskušala gledati z neke distance, kot da se to ne dogaja meni. ▸ Próbáltam bizonyos távolságtartással szemlélni a történteket, mintha nem is velem történtek volna meg.
4. (o odnosu med ljudmi) ▸ distancia, távolságvzpostaviti distanco ▸ távolságot teremt, distanciát teremtohraniti distanco ▸ megőrzi a távolságot, megtartja a távolságot, megtartja a distanciátimeti distanco ▸ távolságot tartV vsakodnevnih srečanjih ste odprti, topli, prijazni ljudje, a imate distanco. ▸ A mindennapi találkozások során ön nyitott, meleg, barátságos ember, ugyanakkor távolságtartó.
Med sabo kot izvajalcem in naročnikom ohranjam distanco. ▸ Kivitelezőként megtartom a távolságot magam és a megrendelő között. - do prep
1. până (la), în
□ od hiše do hiše din casă în casă
□ do neke mere întrucâtva
2. de
□ ni mi do šale nu-mi arde de glumă - dracō -ōnis (-ontis, acc. -ontem Acc. fr.), m (gr. δράκων)
1. zmaj (poseb. kot varuh zakladov), kača: Acc. fr., Ph., Sen. ph., Plin., Mart., patrimonium complexus quasi thesaurum draco Ci., draco iubatus Corn., erat ei in oblectamentis draco Suet. krotka (udomačena) kača.
2. pren.
a) (ozvezdje) Zmaj (tudi anguis, serpens): Ci.
b) v Trajanovem času vpeljano kohortno znamenje, zmaj: Vop., Amm., Veg., Prud., Cl.
c) kača = stara vinska trta: Plin.
č) dracō marīnus riba morska kača: Plin.
d) neke vrste kotel: Sen. ph. - duplicārius 3 (duplex) dvojni obrok (hrane) ali dvojno plačo (mezdo) dobivajoč, dvoobročen, kot subst. masc. vojak, ki dobiva dvojni obrok, vojak z dvojno plačo (mezdo), neke vrste poddesetnik: duplicarii dicti, quibus ob virtutem duplicia cibaria ut darentur institutum Varr., centuriones duplicariosque … securi percussit L.
- eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)
eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo - egula -ae, f neke vrste žveplo: Plin.
- elegīa, starejše elegēa, -ae, f (gr. ἐλεγεία, sc. ᾠδή)
1. elegična pesem, elegija: O., Q., Mart., Stat.; pri O. z grško mero v nom.: flebilis indignos, Elegēiā, solve capillos, venit odoratos Eligeiā nexa capillos.
2. neke vrste ličje: Plin. - elelisphacos (elelisphacus) -ī, m (gr. ἐλελίσφακος) neke vrste kadulja: Plin.
- elephantiasis -is, f (gr. ἐλεφαντίασις) neke vrste garje ali gobe, ko postane koža trda in lisasta: Plin. — Soobl. elephantiōsis -is, f: P. Veg.
- ēmarcus -ī, m (gal.) emark, neke vrste trta: Col., Plin.