Franja

Zadetki iskanja

  • déclin [deklɛ̃] masculin upadanje, pojemanje; zadnji krajec (lune); figuré propadanje, konec

    au déclin du jour proti večeru
    déclin de la vie, de l'âge starost
    déclin d'une civilisation, d'un art propad neke civilizacije, umetnosti
    le soleil est à son déclin sonce zahaja
    être sur son déclin bližati se koncu, biti na koncu
  • déconfiture [-fitür] féminin, familier propad, moralen poraz; familier popoln (finančen) polom, bankrot; nezmožnost plačila

    déconfiture d'un parti propad neke stranke
    être, tomber en déconfiture propasti; bankrotirati
    tombé en déconfiture popolnoma uničen
  • défense [defɑ̃s] féminin (o)bramba, zaščita; prepoved; zoologie okel, čekan

    défense de fumer, d'entrer prepovedano je kaditi, vstopiti
    défense de stationner parkiranje prepovedano
    défense antiaérienne, anti-chars protiletalska, protitankovska zaščita
    défense légitime silobran
    défense nationale narodna obramba
    défense passive pasivna (protiletalska) obramba
    propre défense samoobramba
    être hors de défense, (familier) ne pas avoir de défense ne se moči braniti, biti brez orožja
    faire une belle défense hrabro se boriti
    se mettre en défense postaviti se v bran
    prendre la défense de quelqu'un prevzeti obrambo neke osebe; zavzeti se za koga
  • déférer [defere] verbe transitif privesti (à, devant pred); izročiti; ovaditi, prijaviti; priznati, pripisovati; verbe intransitif popustiti, vdati se, podvreči se, pristati na kaj

    déférer au tribunal naznaniti sodišču, tožiti
    je défère à votre jugement uklonim se vaši razsodbi
    déférer à un ordre poslušati, ubogati ukaz
    déférer à l'avis, au désir de quelqu'un pridružiti se mnenju, želji neke osebe
  • dégoûter [degute] verbe transitif pokvariti, vzeti tek (quelqu'un komu); pristuditi, priskutiti, prignustiti, zagabiti; gabiti se, studiti se, gnusiti se; odvrniti (de od)

    se dégoûter de quelque chose naveličati se, postati sit česa
    ça me dégoûte (familier) to se mi upira, to mi je zoprno, tega sem do grla sit
    son hypocrisie me dégoûte njegova hinavščina se mi gabi
    ce sont des travaux à dégoûter du travail to so dela, ki delo priskutijo, od dela odvračajo
    ma femme a fini par me dégoûter du homard končno mi je žena priskutila jastoga
    se dégoûter d'un plat naveličati se neke jedi
  • délničar shareholder; stockholder

    biti délničar (neke) družbe to hold shares in a company
  • demande [dəmɑ̃d] féminin prošnja, vloga; predlog; zahteva, želja; vprašanje; commerce naročilo, povpraševanje (de po)

    demande d'admission prošnja za sprejem, za pripustitev
    demande de brevet prijava patenta
    demande des consommateurs povpraševanje porabnikov
    demande en divorce tožba za razvezo
    demande en dommages-intérêts odškodninska tožba
    demande d'emploi prošnja za službo
    demande en grâce prošnja za pomilostitev
    demande en justice sodna uveljavitev
    demande en mariage snubitev
    demande de mutation prošnja za premestitev
    demande en nullité ničnostna pritožba
    demande en poursuite criminelle kazenski predlog
    demande primordiale nujna potreba
    demande reconventionnelle (juridique) protitožba
    demande de retraite prošnja za upokojitev
    demande de secours prošnja za podporo
    formule féminin de demande formular za prošnjo
    à la demande générale na splošno željo
    sur demande na prošnjo, na zahtevo
    l'offre et la demande ponudba in povpraševanje
    adresser une demande nasloviti prošnjo
    accorder, exaucer, satisfaire une demande ugoditi prošnji
    être en faible demande, faire face à la demande biti v majhnem povpraševanju, zadostiti povpraševanju
    faire, formuler, présenter une demande napraviti, formulirati, vložiti prošnjo
    faire quelque chose à, sur la demande de quelqu'un napraviti kaj na željo neke osebe
    intenter une demande vložiti tožbo
    livrer sur demande dostaviti, dobaviti po naročilu
    refuser, rejeter, repousser une demande odbiti prošnjo
    répondre, donner suite à une demande odgovoriti na prošnjo
    (la) belle demande! kakšno vprašanje! to se samo po sebi razume!
  • denominational [dinɔminéišənl] pridevnik (denominationally prislov)
    veroizpoveden, konfesionalen

    denominational education vzgoja v duhu neke cerkve
    denominational school konfesionalna šola
  • déprendre*, se [deprɑ̃dr] osvoboditi se, oprostiti se, rešiti se

    déprendre d'une personne, d'une habitude osvoboditi se, rešiti se neke osebe, navade
  • déroute [derut] féminin divji, paničen beg; figuré poraz, polom; zmeda, nered

    mettre l'ennemi en déroute pognati sovražnika v beg
    la retraite tourne en déroute umik se spremeni v divji beg
    la déroute d'un parti poraz (neke) stranke
  • distanca samostalnik
    1. (o prostorski razdalji) ▸ távolság, táv
    fizična distanca ▸ fizikai távolság
    Krajših distanc od 10.000 m na stezi ne bom več tekla. ▸ Többé nem futok 10 000 m-nél rövidebb távokat.

    2. (o časovnem obdobju) ▸ distancia, távolság
    časovna distanca ▸ időbeli távolság, időbeli distancia, időbeli messzeség
    zgodovinska distanca ▸ történelmi távolság, történelmi distancia, történelmi messzeség
    historična distanca ▸ történelmi távolság, históriai távolság
    Zares bo potrebna večja distanca, da bi lahko o tem, kar se dogaja danes, rekli kaj bolj relevantnega. ▸ Valóban nagyobb távolságra lesz szükségünk ahhoz, hogy valami érvényeset tudjunk mondani a mai eseményekről.
    Ko na čas zdravljenja gledam z velike časovne distance, na tisto leto nimam tako zelo slabih spominov. ▸ Amikor nagy időbeli távolságból tekintek vissza a gyógykezelés időszakára, akkor nincsenek olyan borzasztó rossz emlékeim arról az évről.

    3. (objektivnost) ▸ távolságtartás, distancia
    ironična distanca ▸ ironikus távolságtartás, ironikus distancia
    kritična distanca ▸ kritikus távolságtartás, kritikus distancia
    profesionalna distanca ▸ professzionális távolságtartás
    zdrava distanca ▸ egészséges távolságtartás
    Po daljšem bivanju v tujini dobiš do svoje domovine nekakšno zdravo distanco. ▸ Ha hosszú ideig külföldön élsz, akkor egyfajta egészséges távolságtartásra teszel szert a hazáddal szemben.
    distanca do politike ▸ a politikával szembeni distancia, a politikával szembeni távolságtartás
    vzpostaviti distanco ▸ distanciát teremt
    ohraniti distanco ▸ megőrzi a távolságot, megőrzi a distanciát
    imeti distanco ▸ távolságot tart, kontrastivno zanimivo distanciálódik
    Novinar mora imeti distanco, biti kritičen. ▸ Az újságíró legyen távolságtartó és kritikus.
    gledati z distanco ▸ távolságtartással tekint valamire
    Sam na svoje delo v ministrstvu gledam s kritično distanco. ▸ Jómagam kritikus távolságtartással tekintek saját, minisztériumban végzett munkámra.
    gledati z distance ▸ távolságtartással tekint valamire
    čustvena distanca ▸ érzelmi távolságtartás, érzelmi distancia
    objektivna distanca ▸ objektív távolság, objektív distancia
    Na dogajanje sem poskušala gledati z neke distance, kot da se to ne dogaja meni. ▸ Próbáltam bizonyos távolságtartással szemlélni a történteket, mintha nem is velem történtek volna meg.

    4. (o odnosu med ljudmi) ▸ distancia, távolság
    vzpostaviti distanco ▸ távolságot teremt, distanciát teremt
    ohraniti distanco ▸ megőrzi a távolságot, megtartja a távolságot, megtartja a distanciát
    imeti distanco ▸ távolságot tart
    V vsakodnevnih srečanjih ste odprti, topli, prijazni ljudje, a imate distanco. ▸ A mindennapi találkozások során ön nyitott, meleg, barátságos ember, ugyanakkor távolságtartó.
    Med sabo kot izvajalcem in naročnikom ohranjam distanco. ▸ Kivitelezőként megtartom a távolságot magam és a megrendelő között.
  • do prep
    1. până (la), în
    od hiše do hiše din casă în casă
    do neke mere întrucâtva
    2. de
    ni mi do šale nu-mi arde de glumă
  • dracō -ōnis (-ontis, acc. -ontem Acc. fr.), m (gr. δράκων)

    1. zmaj (poseb. kot varuh zakladov), kača: Acc. fr., Ph., Sen. ph., Plin., Mart., patrimonium complexus quasi thesaurum draco Ci., draco iubatus Corn., erat ei in oblectamentis draco Suet. krotka (udomačena) kača.

    2. pren.
    a) (ozvezdje) Zmaj (tudi anguis, serpens): Ci.
    b) v Trajanovem času vpeljano kohortno znamenje, zmaj: Vop., Amm., Veg., Prud., Cl.
    c) kača = stara vinska trta: Plin.
    č) dracō marīnus riba morska kača: Plin.
    d) neke vrste kotel: Sen. ph.
  • duplicārius 3 (duplex) dvojni obrok (hrane) ali dvojno plačo (mezdo) dobivajoč, dvoobročen, kot subst. masc. vojak, ki dobiva dvojni obrok, vojak z dvojno plačo (mezdo), neke vrste poddesetnik: duplicarii dicti, quibus ob virtutem duplicia cibaria ut darentur institutum Varr., centuriones duplicariosque … securi percussit L.
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • egula -ae, f neke vrste žveplo: Plin.
  • elegīa, starejše elegēa, -ae, f (gr. ἐλεγεία, sc. ᾠδή)

    1. elegična pesem, elegija: O., Q., Mart., Stat.; pri O. z grško mero v nom.: flebilis indignos, Elegēiā, solve capillos, venit odoratos Eligeiā nexa capillos.

    2. neke vrste ličje: Plin.
  • elelisphacos (elelisphacus) -ī, m (gr. ἐλελίσφακος) neke vrste kadulja: Plin.
  • elephantiasis -is, f (gr. ἐλεφαντίασις) neke vrste garje ali gobe, ko postane koža trda in lisasta: Plin. Soobl. elephantiōsis -is, f: P. Veg.
  • ēmarcus -ī, m (gal.) emark, neke vrste trta: Col., Plin.