Franja

reason¹ [ri:zn] samostalnik
razlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika
pravno pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost
logika premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premis

by reason of zaradi
bereft of reason blazen, nor
for the reason that zaradi tega (iz razloga), ker
for the same reason iz istega razloga
for that very reason prav iz tega razloga
in (all) reason z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejah
with (good) reason upravičeno
without rhyme or reason figurativno brez glave in repa, nesmiseln, bedast
woman's reason ženska logika
to bring s.o. to reason spraviti koga k pameti, spametovati koga
to complain with reason upravičeno se pritoževati
I will do anything in reason napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametno
to give, (to show) reason dati povod
to have reason arhaično prav imeti
you have good reason to complain čisto upravičeno se pritožujete
to listen to reason, to hear reason dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pameti
to lose one's reason izgubiti pamet
he lost his reason zmešalo se mu je
I saw reason to interfere zdelo se mi je prav, da se vmešam
it stands to reason that... jasno je, da...
there is reason in what you say pametno (premišljeno) je, kar govoriš

repousser [rəpuse] verbe transitif zopet poriniti ali suniti; nazaj suniti, poriniti, odriniti, pognati; odbiti, zavrniti (sovražnika); odkloniti, odbiti (koga); odgoditi; botanique znova pognati; zopet zagnati (krik); technique steniti, stolkljati (kovino); verbe intransitif zopet, nazaj suniti: zopet zrasti, pognati

se repousser odbijati se; figuré ne trpeti drug drugega, biti si zoprn
repousser un ennemi, une attaque, une invasion odbiti sovražnika, napad, invazijo
repousser quelqu'un avec brusquerie osorno koga zavrniti, odbiti
repousser la table contre le mur poriniti mizo proti zidu
repousser un conseil, une offre, une proposition, une demande en mariage odkloniti nasvet, ponudbo, predlog, snubitev
les électrons se repoussent elektroni se odbijajo
cet arbre a repoussé de plus belles branches to drevo je zopet pognalo še lepše veje
les feuilles repoussent listje znova poganja
laisser repousser sa barbe pustiti si znova rasti brado
ma demande d'augmentation a été repoussée moja prošnja za povišanje (plače) je bila odbita

rispettare v. tr. (pres. rispētto)

1. spoštovati:
persona che si rispetti spoštovanja vreden človek

2. spoštovati, ceniti, upoštevati; varovati:
rispettare i diritti altrui spoštovati, upoštevati tuje pravice
rispettare un monumento varovati spomenik
rispettare la propria firma pren. varovati dobro ime, ugled

3. upoštevati, ravnati se (po):
rispettare un consiglio upoštevati nasvet
rispettare le feste relig. posvečevati praznike
rispettare la grammatica ravnati se po slovničnih pravilih
rispettare la legge ravnati se po zakonu

4. držati, izpolniti, izpolnjevati:
rispettare la promessa izpolniti obljubo

rule² [ru:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
upravljati, voditi, uravna(va)ti, usmeriti; obvladati (čustvo), brzdati; odločiti, odrediti, rešiti (that da)
postaviti načelo; naložiti, predpisati; načrtati, vleči črte z ravnilom, linirati; vladati (over nad)
prevladovati; (o cenah) stati, držati se

to rule oneself obvladati se
Rule Britannia Vladaj, Britanija! (domoljubna angleška pesem)
a ruled case odločena, dognana stvar
ruled paper liniran papir
to be ruled by s.o. biti pod vplivom koga
be ruled by me! poslušaj, ubogaj moj nasvet!
to rule nominally le po imenu biti vladar (gospodar)
to rule one's passions obvladati svoje strasti
to rule the roast (roost) biti gospodar (v hiši, doma), imeti glavno besedo, odločati
to rule by the whip vladati (gospodovati) s knuto
to rule with a rod of iron vladati z železno roko
to rule in s.o.'s favour odločiti komu v prid
corn rules high cene žitu so visoke
prices ruled high (lower) cene so bile visoke (nižje)

salutaire [salütɛr] adjectif zdravilen, koristen (zdravju)

conseil masculin, lecture féminin salutaire koristen nasvet, koristno čtivo
air masculin salutaire des montagnes zdravilni gorski zrak
remède masculin salutaire dobrodejno zdravilo

salutare¹ agg.

1. zdravilen

2. pren. koristen:
consiglio salutare koristen nasvet

season¹ [si:zn] samostalnik
letni čas, letna doba, sezona, sezija; čas dozorevanja (sadja, zelenja itd.); pravi čas za kako delo; čas, doba, razdobje
britanska angleščina čas (božičnih, velikonočnih itd.) praznikov
arhaično začimba

for a season nekaj časa
in season ravno prav, ob pravem času, v sezoni (npr. dozorelega sadja itd.)
in good season, in due season v pravem času
in season and out of season ob vsakem času, kadarkoli; umestno ali neumestno
out of season ob nepravem času
the season, London season londonska sezona (od maja do julija)
close season lov lovopust
compliments of the season, season's compliments pozdravi z voščili za praznike
dry (rainy) season sušna (deževna) doba (v tropih)
dull (dead) season mrtva sezona
high season visoka sezona
the hight of the season višek sezone
holiday season čas, doba počitnic, počitniška sezona
Lenten season cerkev postni čas
open season, shooting season lov lovna doba
pairing season lov čas parjenja
theatrical season gledališka sezona
a word in season beseda (nasvet) ob pravem času
cherries are in season zdaj je čas češenj
every thing in its season vsaka stvar ob svojem času
to endure s.th. for a season nekaj časa kaj prenašati
they will go back to London for the theatrical season vrnili se bodo v London za gledališko in družabno sezono (maj - julij)
I wish you the compliments of the season želim vam vesele (božične, velikonočne) praznike

Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. – Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. – Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.

sound³ [sáund]

1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

2. prislov
trdno, globoko; zelo

to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal

spraš|evati (-ujem) vprašati fragen (po nach); samo prehodno: befragen; vse po vrsti: herumfragen; sistematično koga: ausholen, aushorchen
spraševati za nasvet Rat holen

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

strokóven trade(-); concerned with a line (ali branch) of business; technical; professional; expert; competent; skilled in; specializing in

strokóvna izobrazba professional (ali technical) education
strokóven izraz technical term
strokóvna knjiga technical manual
strokóven nasvet expert advice
strokóvno mnenje, poročilo expertise
strokóvna zveza professional association, trade union
strokóvno prislov expertly
biti preveč strokóven (poklicen) to be too technical, to use jargon
vzdržati se govorjenja o strokóvnih (poklicnih) stvareh (figurativno) to stop talking shop
strokóvno znanje expert knowledge

svet⁶ [è] moški spol (-a …) (nasvet) der Rat ➞ → nasvet
biblično: duh sveta Geist des Rates
kdor sprašuje za svet der Ratsuchende ( ein -r)
ki sprašuje za svet [ratsuchend] Rat suchend
vprašati koga za svet (jemanden) zu Rate ziehen

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

teuer (teure, teures) drag; Preis: visok; teures Geld drag denar/veliko denarja; teuer bezahlen drago plačati; teuer erkauft figurativ drago plačan; teuer im Unterhalt drag za vzdrževanje; wie teuer ist ...? koliko stane ...?; teuer zu stehen kommen veliko stati, drago stati; teuer verkaufen drago prodati; da ist guter Rat teuer dober nasvet bi bil zlata vreden

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

ubógati to obey, to be obedient; to comply with

ne ubógati to disobey, to be disobedient
ubógati nasvet to follow advice
ubógati svojega gospodarja to obey one's master
ubogaj moj nasvet! take my advice!
ubógati očetov ukaz to obey one's father's instruction(s)
ne ubógati ukaza to disobey an order

udire^* v. tr. (pres. ōdo)

1. slišati

2. ekst. slišati, zvedeti

3. knjižno poslušati; zaslišati:
udire l'imputato, i testimoni zaslišati obtoženca, priče

4. ekst. slišati (prošnjo, ukaz); poslušati (nasvet):
Dio ode le preghiere dei deboli Bog sliši molitve slabotnih
udire il consiglio di poslušati nasvet koga

5. razumeti

upoštévati (-am) imperf.

1. tener conto, considerare, prendere in considerazione:
upoštevati nasvet, predlog prendere in considerazione il consiglio, la proposta

2. (delati, da je kaj obravnavano) tener conto, includere:
pri izboru je upošteval le najpomembnejše avtorje nella scelta ha tenuto conto soltanto degli autori più in vista

3. tenere in considerazione, in conto, rispettare:
delo gospodinje se premalo upošteva il lavoro della casalinga è tenuto in poco conto, è poco rispettato

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.