Atīlius 3 Atilij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.
1. A. Atilius Cālātīnus Avel Atilij Kalatin, konz. l.258 in 254, diktator l.250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci., L. epit., Front.
2. M. At. Rēgulus, gl. Rēgulus.
3. C. At. Serrānus Gaviānus Gaj Atilij Seran Gavijan, kvestor l.63 in Ciceronov (konzulov) prijatelj, toda pozneje (l.57) kot tr. pl. njegov nasprotnik: Ci.
4. M. At. Mark Atilij, dramatik, ki je prirejal gr. tragedije in komedije za rim. oder, sodobnik Lucija Akcija: Varr., Ci., Suet.
5. L. At. Lucij Atilij, pravnik v 6. st. po ust. Rima: Dig.; kot adj.: lex Atilia Ulp., G. Atilijev (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju) zakon o varuštvu. — Od tod adj. Atīliānus 3 Atilijev: praedia Ci. ep. (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju), virtus Val. Max. (= po Marku Atiliju Regulu), tutor G. (= po Atilijevem zakonu določen).
Zadetki iskanja
- Ātīnius 3 Atinij(ev), ime rim. rodu; poseb. znan je C. Atinius Labeo Mecerio Gaj Atinij Labeon Mecerion, tr. pl. l.130, nasprotnik Kvinta Cecilija Metela: Ci., L., Plin.; kot adj.: lex Atinia Ci. Atinijev (= po tribunu Gaju Atiniju) zakon (o sprejemu ljudskih tribunov v senat), plebiscitum Varr. ap. Gell., ulmus Col., Plin. dolgostebelni brest.
- Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.
1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.
2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.
3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.
4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.
5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.
6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.
7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.
8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.
9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.
10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci. - Būpalus -ī, m (Βούπαλος) Bupal, gr. kipar z otoka Hiosa, nasprotnik jambskega pesnika Hiponakta, čigar grdi obraz je v spačeni podobi izpostavil posmehu; zato pa si ga je Hiponakt tako privoščil v svojih jambih, da se je Bupal baje obesil: H., Plin.
- Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:
1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.
2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.
3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.
4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.
5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.
6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.
7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.
8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.). - Cannutius (Canutius) -iī, m Kanucij, rim. nom. propr.
1. P. Can(n). Publij Kanucij, rim. govornik, Ciceronov sodobnik: Ci., T., Prisc.
2. Ti. Can(n). Tiberij Kanucij, tr. pl. l. 44, hud nasprotnik Marka Antonija: Ci., Vell., Suet. - carry2 [kǽri]
1. prehodni glagol
nositi, nesti; s seboj vzeti, peljati, prevažati; donašati, obroditi; doseči; podpirati, pospeševati; zmagati; zaslediti; izglasovati, sprejeti
2. neprehodni glagol
segati; aportirati, nesti
sleng nadaljevati
to carry all before one imeti velik uspeh, biti zelo priljubljen, premagati vse zapreke
to carry coals to Newcastle zaman se truditi, vodo v morje nositi
to carry the day zmagati
to carry the House navdušiti, zase pridobiti parlament
to carry into effect izvršiti
to carry o.s. vesti, obnašati se
to carry one's point uveljaviti svoj nazor
to carry a thing too far iti predaleč, pretiravati
to carry things (off) with a high hand domišljavo se vesti
to carry too many guns biti premočen nasprotnik
to carry weight biti vpliven, narediti vtis
to carry in stock imeti na zalogi
to carry a town z naskokom zavzeti mesto
to fetch and carry prinesti, aportirati; biti pokoren, vršiti podrejeno službo
to carry hearers (ali audience) with one navdušiti poslušalce
carried unanimously soglasno sprejeto - Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.
1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.
2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.
3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet. - celibat moški spol (-a …) das Zölibat
nasprotnik celibata der Zölibatgegner - cepljenj|e2 [é] srednji spol (-a …) medicina die Impfung; množično ipd.: die Impfaktion
obvezno cepljenje die Pflichtimpfung, der Impfzwang, die Impfpflicht
zaščitno cepljenje die Schutzimpfung
cepljenje proti črnim kozam die Pockenschutzimpfung/Pockenimpfung
cepljenje proti rdečkam die Rötelimpfung
cepljenje proti tetanusu die Tetanusschutzimpfung
drugo cepljenje (revakcinacija) die Zweitimpfung, die Wiederholungsimpfung/Wiederimpfung, Auffrischungsimpfung
množično cepljenje die Durchimpfung
peroralno cepljenje die Schluckimpfung
prvo cepljenje die Erstimpfung
mesto cepljenja die Impfstelle
nasprotnik cepljenja der Impfgegner
škodljive posledice cepljenja Impfschäden množina
potrdilo o cepljenju der Impfausweis/Impfschein/ das Impfzeugnis, die Impfbescheinugung
zakon o cepljenju das Impfgesetz
varstvo po cepljenju der Impfschutz - cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)
1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch
2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt
3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein
4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein - Cinna -ae, m Cina, priimek Kornelijevega in Helvijevega rodu. Poseb.
1. L. Cornelius Cinna Lucij Kornelij Cina, konz. l. 87 in 86, Marijev pristaš, krut mož, l. 84 so ga ubili njegovi vojaki: Ci., Vell.; apel. Cinna = krutež, nasilnež, divjak: tyrannum Cinnamque appellantes S. fr. Od tod adj. Cinnānus 3 Cinov: cruor (krvava doba) Ci., tumultus N., partes (stranka, pristaši) N., Vell.
2. istoimenski sin prejšnjega, pretor l. 44, Cezarjev svak, vendar njegov politični nasprotnik in eden njegovih morilcev: Ci., Val. Max., Suet.
3. L. ali Cn. Corn. Cinna Lucij (ali Gnej) Kornelij Cina, sin prejšnjega, dvakrat pomiloščen od Avgusta: Sen. ph.
4. C. Helvius Cinna Gaj Helvij Cina, tr. pl. l. 44, Cezarjev pristaš, Vergilijev in Katulov prijatelj, pesnik, napisal je mali ep „ Smyrna“; umorjen pri Cezarjevi pogrebni slovesnosti, ker so ga zamenjali s Cino pod 2.: V., Cat. Plin. iun. - Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:
1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.
2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.
3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.
4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.
5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.
6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.
7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.
8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:
9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.
10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.
11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T. - Codrus -ī, m (Κόδρος) Koder,
1. zadnji at. kralj: Ci.
2. slab pesnik, Vergilijev nasprotnik: V. - commūtābilis -e (commūtāre)
1. spremenljiv, nestalen: verbi principia Varr., vitae ratio Ci., res publica Ci.; adv. commūtābiliter spremenljivo, na spremenljiv način: Boet.
2. ret. exordium c. spremenljiv uvod = obraten uvod, zasukljiv uvod (ki ga lahko nasprotnik z majhno spremembo uporabi v prid svoji stranki): Ci., Q. - contradictor protisloven, nasprotujoč si, nasproten
contradictor m nasprotnik - coriace [kɔrjas] adjectif trd kot podplat, žilav (tudi figuré)
viande féminin coriace žilavo meso
adversaire masculin coriace žilav nasprotnik - Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:
1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.
2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.
3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.
4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.
5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.
6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.
7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.
8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.
9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.
10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M. - dēcertō -āre -āvī -ātum
I. intr.
1. (o vojski) odločilen boj biti, boriti (bojevati) se (na življenje in smrt): Suet., si iterum experiri velint, se iterum paratum esse decertare C., decertandi fortitudo Ci., animi … obstinati ad decertandum fuerant L., pronus ad decertandum T.; pogosto z abl. instrumenti: armis, pugnā C., proelio C., Vell., manu Ci., ferro inter se comminus Ci., ferro in ultima O., missilibus telis T., acie, navali acie, navali proelio Front.; nasprotnik v abl. s cum: id agerent, ne cives cum civibus armis decertarent C., cum toto exercitu (Caesaris) d. Hirt.; pesn. (o živalih): d. cornu cum mare (o ovnu) O.; (o stvareh) z dat.: praeceps Africus decertans aquilonibus H.; s praep. contra ali adversus: vi et armis contra vim Ci., adversus Corcyraeos Front. Kako? z adv. ali abl.: d. cum acerrimis nationibus … proeliis felicissime Ci., d. impigre Aur., pari condicione belli d. cum aliquo C., hoc animo (s takim pogumom) est decertandum, ut … Auct. b. Alx. Za kaj? pro libertate vitae periculo Ci., cum duobus ducibus de imperio in Italia est decertandum Ci.
2. occ. boriti (bojevati) se v telovadni tekmi: ludicra virginum inter se decertantium Mel.
3. pren. z besedami bojevati se, odločiti (odločati): is locus, ubi Demosthenes et Athenienses inter se decertare soliti sunt Ci., an decertare mecum voluit contentione dicendi? Ci., sunt duo genera decertandi, alterum per disceptationem, alterum per vim Ci., qua de re iure decertari oporteret, armis non contendere Ci., erat non iure, non legibus, non disceptando decertandum … , armis fuit … dimicandum Ci., et cum consulibus et cum multis consularibus tanta contentione decertavi, quanta numquam antea ulla in causa Ci. ep., neque quisquam de se, de patria hodierno die decertari putat Ci.
— II. trans. (toda le v participih)
1. prebojevati (prirediti, izvesti) tekmovanje (boj) za kaj: ad eas laudes decertandas venisse Gell. da bi priredil to tekmovanje (boj) v pohvalnih govorih.
2. z bojevanjem utruditi: ventis ut decertata aequora residunt Stat., regna profanis decertata odiis Stat., decertati labores Ci. - Dēiotarus -ī, m (Δηϊόταρος) Deiotar,
1. galatski tetrarh, po Pompeju kralj v Mali Armeniji, prijatelj Rimljanov, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik. Ko je bil l. 45 obtožen, da je Cezarju stregel po življenju, ga je Cicero (ne vemo, s kakšnim uspehom) zagovarjal: Ci., C., Auct. b. Afr., Lucan., T.
2. njegov istoimenski sin: Ci. — Od tod adj. Dēiotariānus 3 deiotarski: oratio Serv. za Deiotara.