Franja

mati ženski spol (mater|e …)

1. die Mutter; otrokova: die Kindesmutter
rodna mati leibliche Mutter
neporočena/nezakonska mati uneheliche Mutter
-mutter (brezsrčna Rabenmutter, kraljica mati Königinmutter, mati levinja Löwenmutter, nadomestna Ersatzmutter, krušna Ziehmutter)
druga mati (na las podobna materi) ganz die Tochter ihrer Mutter
navezanost na mater die Mutterbindung
brez matere mutterlos (sirota brez matere mutterloses Kind)
slab/ugoden za matere predpisi ipd.: mütterfeindlich/mütterfreundlich
posvetovalnica za matere die Mutterberatungsstelle
umor/uboj matere der Muttermord
zaščita matere der Mutterschutz

2.
boginja mati die Muttergottheit
cerkev mati die Mutterkirche
figurativno mati država Vater Staat
mati narava Mutter Natur
|
figurativno previdnost je mati modrosti/porcelanaste sklede Vorsicht ist die Mutter der Weißheit/Porzellankiste
držati se matere za predpasnik der Mutter an der Schürze hängen

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

natur|a ženski spol (-e …)

1. (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell; die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, [Roßnatur] Rossnatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe nature ein ängstliches Gemüt
čustvena natura der Gefühlsmensch
družabna natura ein geselliges Wesen
po naturi wesensmäßig, gemütsmäßig

2.
pravo v naturi plačati, vrniti: in natura
| ➞ → narava

natural naraven

don natural naraven dar
en tamaño natural v naravni velikosti
natural m naravni nagon, prirojeno nagnjenje, čud, narava; prebivalec; kmet
al natural po naravi, neizumetničen
pintar del natural slikati po naravi

naturante agg.
natura naturante narava stvarnica; relig. Bog stvarnik

naturato agg.

1. (po naravi) nagnjen

2. prirojen

3. naturaliziran; prilagojen, udomačen

4. relig.
natura naturata ustvarjena narava

neoskrúnjen (-a -o) adj. inviolato, non profanato; incontaminato, immacolato:
neoskrunjena narava natura incontaminata

obdaríti (-ím) | obdárjati (-am) perf., imperf. regalare, fare regali a, fare dono di a, dotare di:
obdariti, obdarjati koga s čim regalare qcs. a qcn.; dotare uno di qcs.
obdariti otroke za novo leto fare regali ai bambini per Capodanno
bogato obdariti fare ricchi regali
narava jo je obdarila z lepoto in pametjo natura l'ha dotata di bellezza e ingegno

odbrànāškī -ā -ō prid. od odbranaš 2.: narav mu je -a takšna je njegova narava, da pristransko brani določena načela

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

partager [-že] verbe transitif (raz)deliti, porazdeliti (entre med); razdvojiti, ločiti (na dva tabora); dati komu, kar mu gre; obdariti; biti deležen (quelque chose česa)

partager en deux razpoloviti
partager la joie de quelqu'un deliti s kom veselje
partager le sâteau (figuré, familier) (raz)deliti si dobiček
la nature l'a bien partagé narava ga je dobro obdarila
partager le pouvoir, la responsabilité deliti oblast, odgovornost
être bien, mal partagé dobro, slabo biti obdarjen
amour masculin partagé recipročna ljubezen
se partager biti razdeljen

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

praeter (prae; prim. in-ter: in, sub-ter: sub)

I. adv. v krajevnem pomenu

1. mimo, kot predpona v sestavljenih glag. praeter-ago, praeter-eo, praeter-fero, praeter-fluo idr.

2. metaf. (v stavku) razen, izvzemši, z izjemo = praeterquam (gl. praeterquam); sklon je odvisen od predhodnega ali sledečega glag.: Ci. ep., Col., Plin., Suet., ceterae multitudini diem statuit … praeter condemnatis S., omnium civitatum exsules praeter caedis damnati restituebantur Iust.; poseb. za nikalnico (= nisi): Gell., Suet. idr., ne quis praeter armatus violaretur L., nil praeter … canna fuit O. nič kot … ; v zvezi z drugimi partikulami: praeter si Varr. razen če, praeterque Plin. in tega, praeter quam, gl. praeterquam.

3. v komparativnem pomenu = več, bolj (s quam): virgo, quae praeter sapiet quam placet parentibus Pl., quod mihi videre facere praeter quam res te cohortatur tua Ter.

4. (star. in vulg.) praeter prōpter (praeterpropter) = „dalje ali bliž(j)e“ = več ali manj, bolj ali manj, približno: Enn. ap. Gell., Ca. ap. Gell., Varr. ap. Gell. —

II. praep. z acc.

1. mimo, ob: Pl., H., T., Plin., Lucr. idr., copias suas praeter castra Caesaris transduxit C., praeter oculos omnia ferebant Ci., Ligures … in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim transmisit L., vela dabant praeter utrumque latus O.

2. metaf.
a) nad, čez, proti: Ter. idr., praeter modum Ci., haud sum annos natus praeter quinquaginta et quattuor Pl., praeter consuetudinem Ci., Cu., N. ali praeter solitum H. čez navado, več (bolj) kot običajno, nenavadno, praeter naturam Ci. drugače kot zahteva narava, proti naravi, nenaravno, praeter spem Ci., L. ali praeter opinionem N., C., Ci. ali praeter exspectationem Ci. zunaj (izven) pričakovanja, proti pričakovanju, praeter aequum Kom., praeter iustum Lucr.
b) (o preseganju) pred, nad, bolj (več) kot: Pl., Ter. idr., praeter ceteros iustus appellatus N., quae me igitur praeter ceteros impulit? Ci., Argonautas praeter omnes mirata est ducem H.
c) (pri izključevanju) razen, izven, zunaj, izvzemši, z izjemo; za nikalnico kot, kakor: Iust., Corn. idr., omnes praeter Hortensium Ci., obstrictis aliis praeter Iapyga H., praeter haec Ter., Cu., Cels. mimo tega, vrh(u) tega, poleg tega, ut neque vestitūs praeter pelles habent quidquam C., nihil praeter id, quod honestum sit Ci., nihil praeter astra videt et undas H., nihil praeter plorare H.; pogosto je treba acc. dostaviti v mislih: nulla civitas v mislih Plataeensinum (sc. civitatem) V., nullas litteras accepi praeter (sc. eas) quae mihi redditae sunt Ci., praeter (sc. id) quod C. razen (poleg) (tega), da …
d) (pri dodajanju) poleg, razen: Col., Mel. idr., ut praeter se deos ad colloquium adducerent C., num quid aliud ferret praeter arcam? Ci., Romanos praeter insitam industriam animis fortuna quoque cunctari prohibebat L.

praznína vacuum, pl -s, vacua; void; vacancy; emptiness; (belina) blank

boleča praznína aching void
popolna praznína a perfect vacuum
Torricellijeva praznína Torricellian vacuum
njegova smrt je pustila prazníno v njenem življenju his death has left a void (ali a vacuum) in her life
narava mrzi prazníno nature abhors a vacuum
zapolniti prazníno to fill a vacancy

prebáviti (-im) | prebávljati (-am) perf., imperf.

1. digerire; ekst. smaltire:
narava ne more prebaviti vseh odpadkov la natura non può smaltire tutti i rifiuti

2. (premisliti premišljati) riflettere, ponderare; pensarci su

3. (sprejeti, sprejemati) digerire; mandar giù

prebudíti prebújati to wake (up), to awaken, to awake; to arouse, to rouse (tudi figurativno)

prebudíti, prebújati se to wake (up), to awake, to be awakened (ali roused), to rouse
hrup me je prebudil the noise woke me up
vso hišo boš prebudil you'll wake the whole house
hrup, ki bi prebudil mrtvece a noise to waken the dead
žal mi je, da sem vas prebudil I am sorry I woke you up
prebudíti, prebújati iz letargije (apatije) to arouse from lethargy (apathy), to shake someone out of his lethargy
narava se prebudi spomladi nature wakes in spring

prerajajóč (se) (-a -e (se)) adj. che rigenera; che rinasce; rigenerante:
vse prerajajoča ljubezen l'amore che tutto rigenera
prerajajoča se narava la natura che rinasce

prirod|a [ó] ženski spol (-e …) (narava) die Natur