Franja

kupčíja f

1. affare:
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
skleniti, razdreti kupčijo combinare, concludere un affare, stornare un affare
biti vpleten v umazane kupčije essere coinvolto in loschi affari
pejor. (politična) kupčija intrallazzo

2. commercio:
lesna, vinska kupčija commercio dei legnami, del vino
kupčija z žitom commercio cerealicolo
borzna kupčija operazione di borsa
pejor. kravja kupčija mercato delle vacche

kupčíja negocio m

kravja kupčija chalaneo m; (barantanje) regateo m
zastoj v kupčijah enstancamiento m (ali paralización f) de los negocios
delati kupčije hacer negocios
napraviti dobro (slabo) kupčijo hacer un buen (mal) negocio
razdreti kupčijo anular un negocio
skleniti kupčijo concertar (ali concluir) un negocio

kúra² medicina cure; course of treatment

to je temeljita kúra it is a safe (ali sure) treatment
napraviti grozdno kúro to take a grape-cure

kúra² (-e) f med. cura, terapia:
napraviti kuro seguire una cura
mlečna kura cura a base di latticini
grozdna kura cura dell'uva, ampeloterapia
shujševalna kura cura dimagrante

lagôden cómodo; confortable ; (obleka, čevelj) holgado

lagodno (brez truda) sin esfuerzo
napraviti si lagodno ponerse cómodo

ljubézen love (do koga of, for someone); affection; passion; fondness; liking; fancy; amour, love affair

ljubézen do bližnjega love of one's neighbour, charity, Christian love
materinska ljubézen mother's love, maternal love
platonična ljubézen platonic love
stara ljubézen old flame
bratovska ljubézen brotherly love
nenaravna ljubézen unnatural love
prva, mlada, petošolska ljubézen first love, calf love, puppy love
nesrečna ljubézen disappointment in love
svobodna ljubézen promiscuity
ljubézen do domovine the love of one's country, patriotism
ljubézen iz koristoljubja cupboard love
(ne)vračana ljubézen (un)requited love
boginja ljubézni goddess of love
otrok ljubézni love child, natural child, illegitimate child
gineč od ljubézni lovesick
zakon, poroka iz ljubézni love match, arhaično love in a cottage
razkritje ljubézni declaration of love
ljubézen je slepa love is blind
zanj je to bila ljubézen na prvi pogled with him it was a case of love at first sight
v ljubézni in vojni je vse dovoljeno all's fair in love and war
gojiti ljubézen do to have warm feelings for
napraviti kaj iz ljubézni to do something for love
umirati od (same) ljubézni to be dying all for love
vračati ljubézen za ljubézen to return someone's affection
stara ljubézen ne zarjavi old love never fades

lúknja hole; (odprtina) opening, aperture; (votlina) hollow, cave; perforation, gap; (v siru) eye; (biljardna) pocket; (slabo stanovanje) dirty hole

strelna lúknja loophole
lúknja v cesti pothole; (zapor, ječa) prison, jail
on je v "lúknji" (v zaporu) pogovorno he's in the nick (ali ZDA pogovorno in the can)
vtakniti v lúknjo (ječo) to clap (someone) in gaol, to put (someone) behind bars (ali away)
izbezati (z dimom) iz luknje koga to smoke someone out into the open
zamašiti lúknjo to stop (up) a hole
napraviti eno lúknjo, da bi zamašili drugo (figurativno) to rob Peter to pay Paul

lúping aer rizo m

napraviti luping hacer el rizo
napraviti več lupingov zaporedoma rizar el rizo

májhen small; little; (po postavi) short, undersized; (neznaten) petty, trifling, insignificant; trivial, inappreciable, scanty, slender, slight

za májhen denar cheaply
májhen kraj a small place
májhna sredstva small means pl
májhen začetek a small beginning
napraviti se májhnega to make oneself small
mnogo májhnega naredi veliko, iz májhnega raste veliko many a little makes a mickle

malodúšen discouraged, despondent, faint-hearted, pusillanimous, dejected, weak (ali low) -spirited, disheartened

napraviti koga malodúšnega to dishearten someone
biti malodúšen to be in poor (ali low) spirits

malosŕčen discouraged; disheartened; despondent; crestfallen

napraviti koga malosŕčnega to dishearten someone

manéver (-vra) m

1. voj. manovra:
izvesti, napraviti manever eseguire una manovra
obkolitveni manever manovra accerchiante
slepilni manever manovra di aggiramento

2. (sprememba smeri, načina vožnje) manovra; evoluzione:
združevalni manever dveh satelitov manovra di aggancio di due satelliti

3. pejor. manovra:
finančni, politični, volilni manever manovra finanziaria, politica, elettorale
zakulisni manever manovra di corridoio

4. pl. manevri voj. manovre, esercitazioni:
vojaški manevri manovre militari

mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

1. più piccolo, minore:
izbrati manjše zlo scegliere il male minore

2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
napraviti manjši poskus fare una piccola prova
nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
rel. manjši bratje frati minori
navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
manjše dvorogo nakovalo bicornia
voj., hist. manjše metalo manganello
grad. manjši oder trabatello
hist. manjši triumf ovazione

marmeláda jam

oranžna marmeláda marmalade
marelična marmeláda apricot jam
napraviti marmeládo to make jam
namazati kruh z marmeládo to spread jam on bread, to make a jam sandwich (ali narečno a jam butty)

marsikàkšen (-šna -o) adj. molto, tanto, parecchio:
napraviti marsikakšno neumnost fare molte stupidaggini

medvédji¹ (-a -e) adj. di, dell'orso; orsino:
medvedji brlog tana dell'orso
medvedje obnašanje comportamento goffo, da orso
pren. imeti medvedjo moč essere forte come un toro
napraviti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.
bot. medvedje tačke, medvedji parkeljci clavaria, ditola, manina (Clavaria flava)

mêhek soft; (meso) tender; (sadje) mellow

zelo mêhek as soft as velvet (ali down, butter)
mêhko kuhano jajce soft-boiled egg; (nežen, blag) mild, gentle, soft-hearted, tender-hearted; delicate, lenient; (omehčan) mollified
napraviti mêhko, postati mêhek to soften; to tender

melanhóličen melancólico

napraviti melanholičnega melancolizar

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!