Franja

reprehēnsiō (reprēnsiō) -ōnis, f (reprehendere) (za)ustavljanje, zadrževanje; od tod pren.

1. (za)ustavljanje, prenehanje, zadržanje, zadržek: (o govorniku) sine reprehensione Ci. brez spotike.

2. svarjenje, svarilo, svaritev, graja(nje), karanje, opomin(janje), oštevanje, ukor, spodbijanje (izpodbijanje), ugovor, ugovarjanje, pobijanje, odvrnitev, gadba: abs.: T., Plin. idr., in illo reprehensio nulla esse potuit Ci., reprehensione dignus Q., reprehensionem non capere Q. ne moči biti grajan; s subjektnim gen.: cuius reprehensio me vehementer movet Ci., doctorum reprehensionem vereri Ci.; z objektnim gen.: reprehensio culpae, vitae Ci.; meton. hiba, napaka, pomanjkljivost: ut ipsa eius reprehensio laude aliquā non indigna sit Q.

3. kot ret. t.t. ovržba, ovrženje: Ci.

resabio moški spol zoprn pookus; razvada, napaka, pregreha; sled, znamenje; jeza

rōbīgō (rūbīgō) -inis, f (k ruber)

1. rdečkasta obloga, rjavica, rjavína, rja: Col., Plin., Hier., Fl. idr., ferrum rubigine roditur O., gladiorum robigo Cu.

2. gniloba, gnilina, gnilád, gniljáva na zobeh: livent rubigine dentes O.

3. rja, snet(java), snetje pri žitu, pepelasta plesen, pepélovka (gr. ἐρυσίβη): Varr., H., Col., Plin., ut mala culmos esset (= ederet) robigo V.; pooseb. Rōbīgō (Rūbīgō) -inis, f Robígina (Rubígina) in Rōbīgus (Rūbīgus) -i, m Robíg (Rubíg), božanstvo ženskega ali moškega spola, ki so ga Rimljani klicali na pomoč zoper snet (= gr. Ἐρυσιβίη Δημήτηρ Gorgon(ij)cev in Ἐρυσίβιος Ἀπόλλων Rodošanov); obl. Rōbīgō: O., Tert., Lact; obl. Rōbīgus: Varr., Gell., Serv. — Od tod Rōbīgālia (Rūbīgālia) -ium, n robigálije (rubigálije), praznik na čast božanstvu Robigini oz. Robigu; obhajali so ga 25. aprila: Varr., Plin., Serv.

4. metaf.
a) rja = brezdelje: ingenium longa robigine laesum torpet O., infectus longi robigine ruris Cl.
b) rja slabih navad, napaka, hiba, pomanjkljivost: Val. Max., Prud. idr., robigo animarum Sen. ph., robiginem suam alicui affricare Sen. ph.
c) razjedajoča rja = zavist: municipalium robigo dentium Mart. glodajoča (razjedajoča) zavist sodržavljanov.

rogna f

1. med. (scabbia) garje

2. bot., agr.
rogna nera delle patate krompirjeva plesen (Synchytrium endobioticum)
rogna nera dell'ulivo oljkov rak

3. pren. pog. sitnost, nadloga (oseba, stvar); napaka, pregreha:
andare in cerca di rogne pren. nakopati si sitnosti, težave
grattar la rogna a qcn. koga premlatiti

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

salebra -ae, f (salīre) večinoma v pl.

1. jamasto (kotanjasto, gručavo, hrapavo) mesto na poti ali cesti, hrapavina, grb(av)ína: PR., COL., MART. idr., qui queritur salebras H.; metaf.: senile guttur salebris spiritus gravavit VAL. MAX. neenakomerno pojemanje sape.

2. klas. le pren.
a) o govoru negladkost, hrapavost, trdost, spotikljaj, spotika, težava, napaka: MART. idr., (sc. Herodotus) sine ullis salebris ... fluit CI. brez spotike, gladko, haeret in salebra (sc. oratio) CI. (ob)tiči na spotikljaju, in salebras incĭdere CI. zaiti (zabresti) v težave.
b) brevis tristitiae salebra VAL. MAX. lahek oblak.

sbaglio m (pl. -gli)

1. napaka, pomota:
commettere, fare uno sbaglio zmotiti se

2. nesporazum, nepazljivost:
per sbaglio pomotoma

3. greh:
sbagli di gioventù mladostni grehi

scarrucolone m nareč. spodrsljaj; pren. napaka

Schnitzer, der, (-s, -) rezbar; figurativ spodrsljaj, napaka

scorrettezza f

1. nepravilnost, napačnost

2. ekst. netočnost, napaka

3. ekst. nekorektnost

sgarro m

1. napaka

2. netočnost, površnost

3. žarg. žalitev; prevara

slȁbōst ž
1. slabost, slabotnost: slabost srca
2. nemoč: staračka slabost
3. slabost, napaka, nepravilnost: ljudske -i; -i naših javnih organa

slip¹ [slip] samostalnik
zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
množina, britanska angleščina kopalne hlačke
množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
navtika poševna ravnina za splavitev ladij
geologija zemeljski udor, usad

a slip of a boy vitek, stasit deček
a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo

slip-up [slípʌp] samostalnik
pogovorno spodrsljaj, pomota, napaka, pogrešek

smarronata f spodrsljaj, napaka; kiks

soloecismus -ī, m (tuj. σολοικισμός)

1. solecízem, slovnično nepravilna zveza besed (napaka pri izgovarjanju ali v skladnji): Corn., Sen. rh., Q., Ap., Gell., Tert., Aus., Arn., Isid.

2. metaf. napaka nasploh: soloecismum liceat fecisse marito Iuv., saepe soloecismum mentula nostra facit Mart.; poseb. greh (prekršek, pregrešek, prestopek) zoper dostojnost: apud Christianos soloecismus est magnus et vitium Hier.

svarione m huda (jezikovna) napaka

tacha ženski spol pomanjkljivost, nedostatek, hiba, napaka, nepopolnost; graja, ukor; obdolžitev; velik risalni žebljiček

géneros sin tacha (trg) blago brez napake
poner tacha (a) očitati, grajati, kritizirati

tache [taš] féminin madež; pega, lisa; figuré sramotni madež; napaka

sans taches brez madežev, neomadeževan
tache d'encre packa (od črnila)
tache de graisse, de rouille, de sang madež od masti, rje, krvi
tache solaire sončna pega
tache hépatique pega
tache origineile (religion) izvirni greh
taches pluriel de rousseur pege na obrazu
enlever, ôter une tache odstraniti madež
faire tache napraviti madež, figuré napraviti neprijeten vtis, biti neprimeren, delati sramoto
faire tache d'huile (figuré) počasi se širiti, razširjati se (kot madež od olja)

Tadel, der, (-s, -) Äußerung: graja; (Mangel) hiba, napaka; pomanjkljivost; einen Tadel aussprechen grajati