Franja

Zadetki iskanja

  • prae-vārus 3 (prae in vārus) povsem napačen, povsem nepravilen, povsem drugačen, povsem sprevržen: quid enim tam praevarum Ci. fr. ap. Isid., ut qui diligentissime animadverteret venarum pulsus inconditos vel praevaros Ap.
  • pseudographus 3 (gr. ψευδόγραφος) napačen (nepravi) naslov imajoč, nepristen: liber Hier., Cass.
  • quijotismo moški spol pustolovsko (noro drzno) vedenje; pretirano nravno čustvo; napačen ponos, napihnjenost
  • seeming [sí:miŋ]

    1. pridevnik
    navidezen, dozdeven

    seeming advantage dozdevna korist

    2. samostalnik
    videz, napačen videz; mnenje

    to my seeming po mojem mnenju
    he is friendly to all seeming sodeč po vsem je (on) prijazen
  • sgrammaticato agg. slovnično napačen; poln slovničnih napak
  • sofisma m (pl. -mi)

    1. filoz. sofizem

    2. ekst. napačen sklep, varljiv dokaz, zavajajoča sodba
  • sofisma moški spol sofizem, napačen sklep
  • sophisme [sofism] masculin sofizem, napačen sklep
  • sophistry [sɔ́fistri] samostalnik
    sofistika, varavo sklepanje, izkrivljanje dejstev; sofizem, napačen sklep
  • sprachwidrig jezikovno napačen
  • stonatura f

    1. neubrano petje, igranje; napačen ton, disonanca

    2. neprimernost, deplasiranost:
    il suo appunto è stato una stonatura njegova pripomba ni bila na mestu
  • supposition [süpozisjɔ̃] féminin domneva; predpostavka, predpostavljanje; napačen podatek; izmišljevanje; juridique podtaknitev

    pure supposition gola domneva
    supposition d'enfant, supposition de part podtaknitev otroka, novorojenčka
    (familier) une supposition (que) vzemimo, recimo (da)
    une supposition que vous soyez empêché de venir, prévenez-nous à temps recimo, v primeru, da ne boste mogli priti, nas pravočasno obvestite
  • tang2 [tæŋ]

    1. samostalnik
    vreščeč, predirljiv zvok ali ton; napačen ton

    2. prehodni glagol
    napraviti, da nekaj (glasno) zveni

    to tang bees s hrupom ustaviti čebelji roj
    neprehodni glagol
    (glasno in ostro) zveneti; premikati se glasno, hrupno
  • tinte moški spol barvanje, barva; nadih, napačen videz

    taller de tinte barvarstvo
  • trip1 [trip]

    1. samostalnik
    kratko potovanje, izlet; krajša vožnja po morju; hiter, okreten korak, drobnenje, skakljanje; ženski korak, stopicanje; podstavljanje noge; spodrsljaj
    (tudi figurativno) napačen korak; zmota, napaka, pomota, zabloda; (o ribah) ulov(ek), lovina (med vožnjo)
    množina redne vožnje (parnika itd.)

    a cheap trip izlet po znižani voznini, ceni
    maiden trip prva vožnja (ladje)
    a round trip krožno potovanje, potovanje tja in nazaj

    2. pridevnik
    izletniški
    tehnično sprožilen
  • tromperie [trɔ̃pri] féminin varanje, prevara, goljufija, sleparija; bluf; vieilli napačen videz
  • Trugschluß, Trugschluss, der, zmota, zmotni/napačen sklep
  • vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

    1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
    a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
    b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

    2. metaf.
    a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
    b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
    c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

    Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.
  • vorspiegeln ustvarjati napačen vtis, navajati napačna dejstva
  • маланьин счёт nepravilen, napačen račun;
    на маланьину свадьбу напечь toliko, da ni mogoče vsega pojesti