Franja

cursim, adv. (currere)

1. tekoma, v teku, dirjaje, jadrno, hitro, naglo: c. currere Pl., impetum facere Corn., agmen agere L. v pospešenem koraku, c. pergere ad aliquid (pren.) Ci., persequi aliquem Petr.

2. pren. tako rekoč lete, površno, površinsko, mimogrede: Gell., ille sensim dicebat, quod causae prodesset; tu cursim dicis aliena Ci., quae cursim (naspr. summo studio) arripui (sem si prisvojil z učenjem) Ci., percensuitque c. numerum legionum T., c. legere librum, rationes, c. et breviter attingere aliquid (namreč v govoru) Plin. iun.

curtus 3 (pt. pf. nekega glag. s pomenom rezati, curtus = odrezan; prim. carēre, carō, nem. izpos. kurz) okrajšan, skrajšan, okrnjen, zakrnel: dolia Lucr. ali vasa Iuv. krnjave, nočne posode, testa O., tegula Pr., curto vetus amphora collo Pr., c. supellex Pers., c. calix, c. testa Mart., curtum temone iugum Iuv.; (poseb. in v prozi le o okrnjenih udih): cum curta pars aliqua est Cels., si quid ibi curti est, sarcire Cels. če se je ondi (namreč na ušesih) kaj snovi pogubilo, id quod curtum est Cu. (po naravi) zakrneli udi; (o živih bitjih): c. mulus H. ali equus Pr. kosast, kosorep, Iudaei H. obrezani; klas. le pren. nepopoln, pomanjkljiv (poseb. o govorni sestavi), boren, enostranski: Lact., nihil inconditum, nihil curtum, nihil claudicans Ci., meae quidem (aures) … curta sentiunt nec amant redundantia Ci., quasi curta sententia Ci. = enostranska misel, enostranski nazor, c. res (imetje) H., fides Iuv.

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

cūstōdia -ae, f (cūstōs)

1. nadzorstvo, varovanje, varstvo, obramba, zavetje: committere ali concredere alicui aliquid in custodiam Pl., in custodiam suam recipere aliquem Pl., ut illae tabulae (publicae) privatā … custodiā … continerentur Ci., quae lex omnibus custodiis subiectum aratorem decumano tradidit Ci. podvrženega vsakovrstnemu nadzorstvu, quisve ea (sacra) locus fideli adservaturus custodia esset L., nihil invitae tristis custodia (namreč sužnja paznika) prodest Pr., non sine tacita custodia haberi Front. skrivaj biti nadziran; s subjektnim gen.: canum tam fida c. Ci., fida iustitiae c. Ci., qui ex eius custodia … filium … surripuisset Ci., a cuius audacia fratris liberos ne materni quidem corporis custodiae tegere potuissent Ci., dura c. matrum H., quod imperii pignus custodiā eius templi teneretur L., tristis c. servi (ki mora nadzorovati žensko zvestobo) O., c. pastoris Col., paedagogorum Q.; z objektnim gen.: c. ignis (Vestae), meae salutis, mei capitis, rei publicae, provinciae, conservandi sui Ci., una custodia fidelis memoriae rerum gestarum L. edini zanesljivi način shranjevanja, frugum et pecudum c. sollers V., cui … late custodia credita campi V., urbis Vell. varstvo, uprava, pecuniae Cu., sui Cels. varovanje svojega zdravja, regis Iust. varovanje kralja = ohranitev kraljevega življenja.

2. occ.
a) čuvanje, straženje, straža, stanje na straži: agitare hic custodiam Pl., agere regalis corporis custodias Naev. ap. Non., tibi … excubias et custodias … pollicemur Ci., Miltiades, cui illa custodia crederetur N., alteram navem, quae erat ad custodiam … posita, … aggressus C., remittere de custodiis maritimis C., Gallos equites suae custodiae causā circum se habere C. za telesno stražo, suae custodiae causā petere turmam equitum Romanorum S., neglegenter servare custodias L., inde intentiores utrimque custodiae esse L., custodiae nocturnae praefectus Ap. nočni stražni glavar, nočni nadstrežnik; s subjektnim gen.: haec a custodiis classium loca maxime vacabant C., saepire aliquem custodiā militum Suet.; z objektnim gen.: custodiam corporis barbaris committere Ci., certasque cuique partes ad custodiam urbis attribuit C., iisdemque (tribus cohortibus) custodiam navium longarum tradidit C., c. aditūs, arcis, portūs L., urbis custodiam agere L.; met. α) straža = oseba (osebe) na straži, stražnik(i), stražar(ji), stražarstvo, tudi straža (stražarstvo) na konju (konjih); v prozi sg. le kolekt., sicer večinoma pl.: impedimentis … custodiam ex suis ac praesidium sex milia hominum unā reliquerunt C., tribunus custodiae adpositus ali Remmius, priori custodiae regis adpositus T. poveljnik (prejšnjega kraljevega) stražništva, pauci de custodia Germani Suet. iz telesne straže; v pl.: Auct. b. Afr., Lact., vinclis custodiisque circummoenitum esse Pl., vestra tecta vigiliis custodiisque defendite Ci., sensistine illam coloniam meo iussu meis praesidiis, custodiis, vigiliis esse munitam? Ci., domum custodiis saepit N., disponere custodias diligentius C., praesidia custodiasque ad ripas Ligeris disponere C., custodiae artae L., frequens custodiis locus L. močno zastražen, inclusus nostris custodiis exercitus Vell., intentissimas custodias fallere Sen. ph., saepire domum et vias acribus custodiis T.; custodias sustulit Ci. odpravil je carinska stražarstva; pesn. sg. (o eni osebi ali živali): cernis, custodia qualis vestibulo sedeat V. (o Tisifoni), unicus anser erat, minimae custodia villae O.; (o več osebah): noctem custodia ducit insomnem ludo V., abest custodia regis (ali regi) O. telesna straža, vigil Phrygios servat custodia muros et vigil Argolicas servat custodia fossas O., namque tuo adventu vigilat custodia semper Cat. S subjektnim gen.: propter custodias Menapiorum C., eo custodias hostium fallere L., deducere custodias munitionum Auct. b. Alx. β) straža = straži namenjeni kraj, stajališče, staja, stražišče, stražarnica: haec mea sedes est, haec vigilia (straža), haec custodia (stražarnica), hoc praesidium stativum (stalno taborišče) Ci., in hac custodia et tamquam specula collocati sumus Ci.; poseb. carinska stražarnica, carinarnica, mitnica: familias maximas in portubus atque custodiis habere Ci.
b) čuvanje, straženje, varovanje kake osebe ob omejitvi njene svobode, izročitev kake osebe pod stražo, v zapor (abstr.): c. publica Ci., T., regia Ci., tutissima Ci., L., nimis soluta L., artissima Mel., poseb. pogosto libera c., v stiku tudi samo custodia, omejitev koga na določen kraj, prosti zapor, hišni zapor (brez jetništva): Vell., liberā custodiā placere (sibi) in aliqua fida civitate eum servari L., tudi v pl.: senatus decernit, uti … Lentulus itemque ceteri in liberis custodiis habeantur S.; dare se in custodiam Ci. v prosti (hišni) zapor, eum et ceteros in custodiam dandos censuistis Ci., aliquem in custodiam tradere Ci. ep., L., asservari privati hominis custodiis Ci., penes quem summa erat custodiae N. ali qui custodiae praeerat Val. Max. ki je imel nadzorstvo nad zapori, ki je bil ječar, tali modo custodiā liberari N., qui in custodiam traditi erant, qui in custodiis tenebantur S., aliquem Albam in custodiam ducere L. v prosti (hišni) zapor, habere aliquem prope in custodia L. ali in custodia T. ravnati s kom (skoraj) kot z jetnikom, in custodia haberi T., elabi custodiae T., Fl., tradere aliquem custodiae Suet.; toda: ut sis apud me lignea in custodia Pl. v lesenih nožnih sponah; pren.: nisi enim deus is … istis te corporis custodiis liberaverit Ci.; met. α) zapor (konkr.), ječa, jetnišnica: in custodiam conici N., Cimon eādem custodiā tenebatur N., necari in custodia C., multitudo in custodias divisa L., perire morbo in eadem custodia Suet. β) zapornik, jetnik: Dig., eadem catena et custodiam et militem copulat Sen. ph., custodiarum agmen Sen. ph. ali series Suet., quod ubique esset custodiae, in Italiam deportari … praeceperat Suet. kolikor je bilo kje jetnikov, recognoscere custodias Suet., numerum puniendorum ex custodia subscribens Suet., nec nisi secreto atque solus plerasque custodias, receptis quidem in manum catenis, audiebat Suet., custodias asservare per milites Plin. iun.

3. pren. varovanje, vzdrževanje, ohranjevanje, izvrševanje abstr. stvari: diligentior ritus patrii c. Vell., summa pudoris c. Sen. ph., c. decoris Q., suae religionis (svoje prisege) Q.

Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.

čaroben pridevnik
1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázsV ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatosNe obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölőDobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!

črni ogljik stalna zveza
kemija (ogljik v atmosferi) ▸ fekete korom
Črni ogljik je namreč drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb. ▸ A fekete korom ugyanis a klímaváltozás okai között a második legfontosabb tényező.
Sopomenke: črne saje, saje

črnoborzijanec samostalnik
lahko izraža negativen odnos (kdor nezakonito trguje s čim) ▸ feketéző, üzér, zugárus
Črnoborzijanci namreč vedo, da imajo novopečeni ruski bogataši polne žepe dolarjev in evrov, zato je najnižja cena 800 evrov za najslabši sedež tekme ruske reprezentance. ▸ A feketézők tudják, hogy az újgazdag oroszok zsebe tele van dollárral és euróval, ezért 800 euró a legalacsonyabb ár a legrosszabb helyért az orosz válogatott egy meccsére.

čuvar samostalnik
1. (o fizičnem varovanju) ▸ őrEnega asasina so takoj ubili telesni čuvarji, drugi pa se je zatekel v cerkev. ▸ Az egyik orgyilkost a testőrök azonnal megölték, a másik pedig egy templomba menekült.
Isahte je bil namreč svečenik, čuvar ali ključar templja, po rangu takoj za faraonom. ▸ Iszahte pap volt, a szentély őre vagy kulcsárja, rangban a fáraó után a második.
Znotraj obzidja sultanove palače so bili predvsem čuvarji okolice in samih palač. ▸ A szultáni palota falain belül főleg a területet és a palotákat védő őrök tartózkodtak.

2. (varuh; zagovornik) ▸ őrző, őrKjoto je čuvar japonskega izročila in zgodovinska zakladnica z neštetimi skrivališči lepote. ▸ Kiotó a japán hagyományok őrzője és a történelem kincsestára számtalan szépséges zuggal.Kot čuvar ustave in njenega uresničevanja si bo gotovo prizadeval za pravilno delovanje države tudi na področju zaščite manjšin. ▸ Az alkotmány és annak megvalósítása őreként minden bizonnyal arra fog törekedni, hogy az ország megfelelően működjön a kisebbségvédelem területén is. Čuvarji jezika se bojijo, da bo nemščina v bližnji prihodnosti obveljala za jezik, ki izvira iz angleščine, in bo, v najslabšem primeru, izumrla. ▸ A nyelvőrök attól tartanak, hogy a közeljövőben a németet az angol nyelvből származónak tekintik majd, és a legrosszabb esetben ki is hal.
Čuvarji italijanske kuhinje se bojujejo proti ameriškim gigantom za hitro pripravljeno hrano. ▸ Az olasz konyha őrzői az amerikai gyorséttermi óriások ellen harcolnak.

3. v športu (o igralcu v obrambi) ▸ védő, hátvéd
V 25. minuti je Kovačevič lepo preigral svojega čuvarja in izid izenačil. ▸ Kovačevič a 25. percben szépen kicselezte a védőjét és kiegyenlített.

4. v športu (vratar) ▸ kapuőr, kapus
Koprčani so bili v tem delu igre neučinkoviti, odlično pa je branil tudi gostujoči čuvar. ▸ A koperiek a meccs ezen szakaszában eredménytelenek voltak, de kiválóan védett a vendégek kapusa is.
Povezane iztočnice: čuvar mreže

dadūchus -i, m (gr. δᾳδοῦχος) plameničar, v pl. dadūchī = svečeniki elevzinske Demetre; ti so namreč ob elevzinskih misterijih častilce boginje vodili v njeno svetišče s plamenico v roki v spomin na to, da je Demetra svojo hčer Perzefono blodeč po svetu iskala z gorečo plamenico: Fr.

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

debelost samostalnik
1. (prevelika telesna teža) ▸ túlsúly, kövérségPazim na prehrano, malce sem namreč nagnjena k debelosti. ▸ Ügyelek az étkezésre, mivel kissé hajlamos vagyok a hízásra.
Sopomenke: debelušnost
Povezane iztočnice: abdominalna debelost

2. (širina; debelina) ▸ vastagság
Razlika je predvsem v teži in debelosti materiala, zato je obleka precej lažja za nošenje. ▸ A különbség elsősorban az anyag súlyában és vastagságában van, így a ruha viselése sokkal könnyebb.

decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

I.

1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

3. voj.
a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

— II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.

decir* reči, dejati; praviti, povedati; izjaviti; trditi; imenovati

decir Ia buena ventura vedeževati
decir entre (para) sí pri sebi (tiho) reči
decir misa brati mašo
el qué dirán strah pred govoricami
no decir una cosa por otra povedati resnico
por decirlo así, digámoslo tako rekoč; tako nekako
no sé que me diga ne vem, kaj naj k temu rečem
como quien no dice nada meni nič, tebi nič; brez nadaljnjega
¡no digo nada! (ironično) seveda, naravno!
decir (de) nones zanikati, (za)tajiti; odbiti
tener a. que decir imeti kaj očitati
decir a voces (a gritos) glasno zavpiti
decir bien dobro (primerno) govoriti; pristojati
dar que decir a la gente dati povod za govorice
decir por decir metati bob ob steno
por mejor decir bolje rečeno, točneje povedano
es decir, es a decir namreč
¿es decir que no vienes? torej ne prideš?
sé decir que toliko lahko rečem, da ...
ni que decir tiene que samo po sebi umevno je, da ...; naravno, da ...
¡y decir que es pobre! in če č!ovek pomisli, da je reven!
¡digo! tako vsaj jaz mislim; mislim da! neverjetno!
¡diga! halo! (telef. klic)
¡Vd. dirá! kot želite! seveda!
como si dijéramos tako rekoč; tako nekako
decirse imenovati se
dijérase tako rekoč
diciendo y haciendo rečeno storjeno
más de lo que puede decirse neizrekljivo veliko

dēclārō -āre -āvī -ātum

1. zaznamovati, označiti (označevati): tabellarius ducis nave daclaratā suis eodem … se recepit N.; imenovati, razglasiti (razglašati) koga za kaj, poseb. za izvoljenega oblastnika; z dvojnim acc.: Suet., victorem … Cleanthum declarat V., me … una voce universus populus Romanus consulem declaravit Ci., quos populus … consulem alterum, alterum praetorem declaravit L.; v pass. z dvojnim nom.: consules declarati P. Scipio Nasica, L. Calpurnius Bestia S., (is) eiusdem hominis voce … declaratus consul Ci., tanto consensu (is) rex est declaratus L., ex quo die (is) est dux declaratus L.

2. pren. razode(va)ti, jasno (po)kazati, izražati, izprič(ev)ati, izjaviti (izjavljati), izreči (izrekati); abs.: ut declarat cicatrix Ci., declarant huius contiones Ci., ut res ipsa, ut ipsius epistula declarat Ci., ratio declarat Lucr.; z obj.: praesentiam saepe divi suam declarant Ci., locus ipse raptum virginis declarare videtur Ci., nutus quoque declarant nostram voluntatem Q.; z abl. instrumenti: senatus luctum suum vestis mutatione declarandum censuit Ci., quid declaretur eo nomine Ci., declarant gaudia vultu Cat.; z in in abl.: quod cum in aliis rebus declaravit, tum maxime in Amyntae … liberis tuendis N.; z ACI: Pl., Lucr., Q., Suet., declarant se deterritos esse Ci.; z odvisnim vprašanjem: Ter., Lucr., cum tot signis natura declarat, quid velit Ci., ut matres familiae eorum sortibus et vaticinationibus declararent, utrum proelium committi ex usu esset, necne C.

3. occ.
a) jasno izraziti (izražati), označiti (označevati): ἡδονή, quam declarat voluptas Ci., „oportere“ enim perfectionem declarat officii, quo et semper utendum est et omnibus Ci., verba quam maxime apta, id est, rem declarantia Ci., verba idem declarantia Ci. soznačnice, sinonimi, his pluribus nominibus unam rem declarari volo Ci., quae (littera C) inversa mulierem declarat (namreč Ↄ = Caia) Q., propter cuius syllabae sonum declarandum nova reperta est littera Gell.
b) jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti, jasno predstaviti, jasno prikazati: nihil … praetermittere, quod pertineat ad eam (sc. vitam Epaminondae) declarandam N., quod vix credendum sit, tantas res tam breviter potuisse declarari N.

decorō -āre -āvī -ātum (decus)

1. (o)krasiti, (o)lepšati: quem modo decoratum vidistis L., utrumque currus latus deorum simulacra … decorabant Cu.; z abl.: oppidum … locis communibus monumentisque decoravit Ci., pyram armis d. V., deorum templa novo decorare saxo (z … marmorjem) H., his insignibus ali Iovis optimi maximi ornatu decoratus L.; pesn. (šalj.): dum ficus prima calorque dissignatorem decorat lictoribus atris H. dokler obdaja … pogrebnega vodjo s črnimi (= v črno oblečenimi) pomagači (v naznačenem času, to je na jesen, namreč pomre mnogo ljudi za vročino).

2. pren. (po)častiti, hvaliti, (pro)slaviti, povelič(ev)ati: haec omnia vitae decorabat dignitas et integritas Ci., quam (rem publicam) ipse decorarat et auxerat Ci., gratissimus in eius morte decoranda Ci., bene nummatum decorat Suadela Venusque H.; z abl.: nemo me lacrumis decoret Enn. ap. Ci., inani vocis sono decoratum Ci. s praznim besednim žvenkljanjem okrašena stvar, domos suas gloriā decorabant S., d. (aliquem) sepulcro, animas supremis muneribus V., admiratione te potius quam temporalibus laudibus et … similitudine decoremus T. — Od tod adj. pt. pf. decorātus 3 okrašen, olepšan; v superl.: orationes decoratissimae Boet.

decuria -ae, f (decem; prim. centuria)

1. deseterica, dekurija, poseb. = oddelek 10 senatorjev ali vitezov. Vsaka izmed treh prvotnih patricijskih tribuv je bila namreč v starejšem času razdeljena na deset kurij, vsaka kurija na deset rodov (gentes). Vsak rod je dajal enega senatorja in enega viteza; na vsako kurijo je torej prišla deseterica ali dekurija senatorjev in prav toliko vitezov: L.; tudi deseterica drugih oseb: Vitr., Gell., d. hominum Varr., sužnjev: Col., Sen. ph.

2. sinekdoha
a) dekurija = sploh oddelek (ne da bi mu bilo določeno število 10), razred: scribarum d. Ci., Suet., quod scribam eum quaestor … in decuriam legerat L., decurias (sc. scribarum, lictorum, viatorum, praeconum) … conscriptas T. (Annal. XIII, 27), d. iudicum Ci., d. senatoria Ci. razred sodnikov izmed starešinstva, equitum decuriae T., Suet. razred sodnikov izmed viteštva.
b) voj. dekurija = oddelek konjeništva (kakih 20 konjenikov): Varr.; v cesarski dobi so imeli konjeniški polki (alae) po deset čet (turmae), turma 3 dekurije ali vode.
c) šalj. = pivska družba: Caecil. ap. Non., exigam te ex hac decuria Pl.

dēfatīgātiō (dēfetīgātiō) -ōnis, f (dēfatīgāre, dēfetīgāre) utrujenost, o(b)nemoglost:
a) telesna: d. et satietas Ci., membrorum Ci., exercitationum Ci. zaradi vaj = utrudljive vaje, miseriarum Ci. v nesreči, hostium, equorum C.
b) duševna: Corn., d. nostra (namreč pri branju) Ci.

dēfatīgō (dēfetīgō) -āre -āvī -ātum

1. popolnoma utruditi, upehati,
a) telesno: Pl., Ter., Auct. b. Afr., Suet., Tert., exercitum cotidianis itineribus d. C., cum crebro integri defessis succederent nostrosque defatigarent C.; pogosto v pass.: Ter., poseb. v pt. pf.: Auct. b. Afr., puella defatigata Ci., milites defatigati cursu et spatio pugnae (po dolgotrajnem boju) C., miles defatigatus labore, defatigati proelio ac fugā Cu.; subst.: defatigatis in vicem integri succedunt C.; pren. (o stvareh): defatigatum et effetum solum Col.
b) pren. (duševno): ne te adulescens mulier (namreč govoreča) defatiget Ter., ego me et macero et defatigo Pl., ille (ordo) … iudices omnes potest defatigare Ci., ne de eodem plura enumerando defatigemus lectores N.; v pass.: defatigari clamore Pl., animo defatigato tuo Ci., animi defatigati ab adversariis multitudine verborum Ci.; med. utruditi se, opešati, o(b)nemoči, omagati: nostrum est non defatigari supplicando Ci. ne naveličati se prositi, noli in conservandis bonis viris defatigari Ci., defatigatis licitatoribus Ci. ko so dražilci opešali ob dražbi (tako, da niso več hoteli dražiti); z inf.: non despero nec defetigabor permonere … in labore et periculis Lentulus in Ci. ep.

2. occ. koga do onemoglosti utruditi, prizadevati mu kaj hudega, pestiti: rem publicam Aur.