Franja

repetition [repitíšən] samostalnik
ponovitev, ponavljanje; ponoven nastop ponovna pojavitev; recitiranje; memoriranje; besedilo (tekst) za recitiranje; naloga za učenje na pamet; reprodukcija, kopija, replika, posnetek

the repetition of a telegram kolacioniranje telegrama
repetition work serijska izdelava

rider [ráidə] samostalnik
jezdec, jahač, -ica; umetnik v jahanju; kolesar, motociklist
tehnično premični del stroja, jahač
pravno, parlament dodatek, dodatna klavzula; privesek; stranska, omejevalna odredba, določba
trgovina podaljšanje menice
matematika matematična naloga za preskus (pregled) študentovega znanja
množina notranja podpora (rebra) (ladijskega) trupa; kamen, ki spodrine drug kamen

Schachaufgabe, die, šahovska naloga

Schularbeit, die, domača naloga (za šolo); (Klassenarbeit) šolska naloga

Schulaufgabe, die, domača naloga

snap¹ [snæp]

1. samostalnik
hlastaj (at po)
ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom
figurativno zamah, polet, elan, živahnost
fotografija trenutni posnetek, momentka
gledališče kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček
ameriško, sleng dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolača

in a snap v hipu
a snap of the whip tlesk ali pok z bičem
a snap of cold, cold snap nenaden val mraza
to bite off at a single snap odgrizniti z enim samim hlastajem (ugrizom)
not to care a snap for figurativno požvižgati se na
the dog made a snap at me pes je hlastnil po meni
I heard the snap of the bone slišal sem pok (zlom) kosti

2. pridevnik
nagel, nenaden, bliskovit

snap judg(e)ment nagla (prenagljena) sodba
a snap vote nepričakovano in hitro glasovanje
snap shot strel brez ciljanja

3. prislov
s pokom (treskom)

to go snap počiti, zlomiti se s pokom
snap went the mast s treskom (tresk!) se je zlomil jambor

Sonderauftrag, der, posebna naloga

sottotēsi f šol. seminarska naloga

Staatsaufgabe, die, naloga države

Strafarbeit, die, naloga kot kazen

Tagewerk, das, dnina, delo enega dneva; figurativ dnevna naloga

teaser [tí:zə] samostalnik
nagajivec, zafrkljivec, zbadljivec' sitnež
pogovorno trd oreh, težavna naloga, težak problem
tehnično stroj za grebenanje (volne itd.)
pogovorno nekaj vabljivega, mikavnega
tehnično kurjač
zoologija roparski galeb

tesina f

1. pomanjš. od ➞ tesi

2. šol. seminarska naloga

theme [ɵi:m] samostalnik
téma, predmet, snov, gradivo
ameriško šolska naloga, pismeni sestavek, esej; karakteristična rečenica (kake osebe)
glasba téma, motiv
jezikoslovje osnova, deblo, koren (besede)
zgodovina provinca v bizantinskem cesarstvu
radio glasbeni znak postaje ali posamezne oddaje

theme song karakteristična melodija, glavna melodija (operete itd.); glavna popevka (filma)

zētēmatium -iī, n (tuj. ζητημάτιον) majhna raziskava, raziskavica, majhna naloga, nalogica: siquod verbum inusitatum aut zetematium offenderam Luc. fr.

загвоздка f (gov.) ovira, težava; zadrega; težko rešljiva naloga;
вот в чём загвоздка v tem je vsa težava!

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

ardu, e [ardü] adjectif strm, težko dostopen, težaven

tâche féminin ardue težavna naloga

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

astreignant, e [astrɛnjɑ̃, t] adjectif naporen, utrudljiv

travail masculin astreignant, tâche féminin astreignante naporno delo, težka naloga