Franja

Zadetki iskanja

  • recover1 [rikʌ́və]

    1. prehodni glagol
    dobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti (from pred, od, iz)
    nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)

    to recover one's breath zopet k sapi priti
    to recover damages for sth. dobiti odškodnino za kaj
    to recover a debt dobiti dolg povrnjen
    chemicals are recovered from... kemikalije se dobivajo iz...
    dead man cannot be recovered to life mrtvega ni mogoče oživiti
    to be recovered from a cold ozdraveti od prehlada
    to recover one's legs postaviti se spet na noge
    he has recovered his father's death prebolel je očetovo smrt
    he never recovered his losses nikoli ni prebolel svojih izgub
    to recover oneself priti spet k sebi, umiriti se
    to recover one's self-possession zopet se umiriti, se obvladati
    we recovered the track spet smo našli sled
    to recover land from the sea rešiti zemljo pred morjem

    2. neprehodni glagol
    opomoči si (from od)
    okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan
    šport vrniti se na startni položaj

    to recover from a blow opomoči si od udarca
    to recover from a long illness okrevati od dolge bolezni
    he recovered slowly počasi je okreval
    to recover in one's (law) suit dobiti svojo pravdo (proces)
  • red-inveniō -īre (red in invenīre) zopet (spet) najti: coronam auream Tert.
  • redress2 [ridrés] prehodni glagol
    (ponovno) vzpostaviti (ravnotežje), popraviti (krivico); nadomestiti, nadoknaditi komu škodo (for za)
    odškodovati; odstraniti, odpraviti, ukiniti (napake, slabosti, zlo); najti lek, odpomoči; dati zadoščenje, uslišati pritožbe; pomagati, ublažiti

    to redress the balance vzpostaviti ravnotežje
    to redress a wrong popraviti krivico
  • regodearse najti zadovoljstvo (con v); privoščiti si
  • relish2 [réliš]

    1. prehodni glagol
    napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
    najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

    2. neprehodni glagol
    biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

    to relish of dišati po; spominjati na
    to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
    I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
    I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
    do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
    he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)
  • re-quīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (re in quaerere)

    1. (zopet, znova, ponovno, spet) (po)iskati: Pl., Afr. fr., Ter., Col. idr., oculis terram Cu., iuvenem oculis animoque O., Allobrogum legatos S., cervam Gell., libros Ci., Corythum V., portus Velinos V. pluti v … ; occ. preiskati (preiskovati, preiskavati), pregledati (pregledovati, pregledavati): rationes Ci., impendia rei publicae Plin. iun.

    2. metaf.
    a) nazaj želeti, ne najti, pogrešiti (pogrešati): maiorum prudentiam in aliqua re Ci., subsidia belli Ci. ne imeti, quae nonnumquam requirimus (na Katonu) Ci. čemur prigovarjamo, bono utare, dum adsit, cum absit, ne requiras Ci., oculi consuetudinem fori et pristinum morem iudiciorum requirunt Ci., multos inde requiro O.
    b) želeti, zahtevati, potrebovati, treba biti komu česa, potrebno se zdeti komu kaj: illā corona contentus neque amplius requisivit neque … N., non intellego, quid requirat ut sit beatior Ci., ea tempora eloquentiam et virtutem requirebant Ci., in hoc bello virtutes multae requiruntur Ci., ora maritima Pompeium requisivit Ci. je potrebovala.
    c) povprašati (povpraševati) po čem, spraševati, poizvedeti (poizvedovati): pande requirenti nomen terrae O.; z obj.: causas requirit V., domum alicuius requirere Ci., vera Lucr., cum modo aliquid de antiquitate ab eo requireret N.; z odvisnim vprašanjem: illud quoque requirit, quā ratione fecerit Ci., nec quotus annus eat, require O., cum requisivisset (ko je bil poizvedel), ubinam esset N.; vprašanec z ex, de ali ab: ea (sc. vis) quae sit ab augure collegā requiro Ci., de te tantum requiram Ci., saepe ex me requiris T.

    Opomba: Tudi prvotna obl. requaero: Pl.
  • rescatar odkupiti; rešiti (de iz); zamenjati (blago); zopet najti

    rescatar las culpas viejas stare grehe poravnati
    rescatar una deuda dolg plačati
  • rest2 [rest] neprehodni glagol
    mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
    opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
    prehodni glagol
    pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
    upreti (pogled) na, v

    to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
    rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
    to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
    to rest from toil odpočiti si od težkega dela
    I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
    he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
    he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
    to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
    to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
    to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
    are you rested? si se odpočil?
    it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
    the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
    the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
    let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
    to let a quarrel rest pokopati prepir
    the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
    the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
    a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
    we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem
  • retrieve [ritrí:v]

    1. samostalnik
    rešitev; (redko) vzpostavitev, obnova

    lost beyond retrieve za vedno izgubljen
    the thing is past retrieve stvar se ne da več popraviti

    2. prehodni glagol
    (izgubljeno) nazaj ali zopet dobiti; popraviti (napako), nadoknaditi, nadomestiti (izgubo); vzpostaviti, obnoviti, rehabilitirati, rešiti; (o psu) najti in prinesti ustreljeno žival; spomniti na (kaj), zopet seznaniti
    neprehodni glagol
    lov aportirati

    to retrieve freedom zopet dobiti prostost, svobodo
    to retrieve an error popraviti zopet pomoto, zmoto
    to retrieve a loss poravnati, nadomestiti izgubo
  • retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

    se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
    retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
    retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
    je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
    je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
    on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
    s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
    le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
    aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
    on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
    une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
    un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih
  • riequilibrare

    A) v. tr. (pres. riequilibro) ponovno uravnovesiti, uravnotežiti

    B) ➞ riequilibrarsi v. rifl. (pres. mi riequilibro) ponovno uravnovesiti se, najti ravnotežje; ustaliti, stabilizirati se
  • ripescare v. tr. (pres. ripesco)

    1. ponovno uloviti

    2. pren. ponovno najti

    3. ponovno dati v rabo, obtok

    4. pren. ponovno pretehtati
  • ritrovare

    A) v. tr. (pres. ritrōvo)

    1. ponovno najti

    2. pren. spet pridobiti; prepoznati; iznajti, izumiti:
    ritrovare la salute ponovno ozdraviti
    ritrovare i tratti di qcn. in una foto prepoznati poteze nekoga na fotografiji

    B) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. pl. ci ritroviamo) ponovno najti, srečati se

    C) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. mi ritrōvo) znajti se
  • saborear v slast iti, dišati; okusno ali slastno napraviti; najti užitek

    saborearse (con) najti zadovoljstvo, naslajati se na
  • salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

    salir bien dobro se izteči, posrečiti se
    salió bien posrečilo se je
    salir fuera de tono grób postati
    salir ganancioso korist odnesti
    salir garante, salir fiador jamčiti za
    salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
    salir responsable (de) jamčiti (za)
    salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
    traje de salir sprehodna obleka
    al salir pri odhajanju, pri odhodu
    ¡acaba de salir! pravkar izšlo
    sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
    me sale muy caro predrago mi je
    ¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
    ¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
    salió alcalde bil je izvoljen za župana
    salió buen artista postal je dober umetnik
    salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
    salir reprobado pasti (o učencu)
    salió a su padre podoben je svojemu očetu
    me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
    la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
    salir al campo iti na deželo
    salir a dar una vuelta na sprehod iti
    salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
    salir a lo mismo na isto priti
    salir al paso komu nasproti iti
    salir a rastras splaziti se ven
    salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
    salir con un suspenso pasti (v šoli)
    salir de apuros izvleči se iz težave
    salir de casa iz hiše (od doma) iti
    salir de caza na lov iti
    salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
    salir de una enfermedad preboleti bolezen
    salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
    salir de madre razliti se (o reki)
    salir de la regla izjema biti
    salir de viaje odpotovati
    eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
    ¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
    salir en público na ulici se pokazati
    salir por alg. porok biti za koga
    salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
    salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
    salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
    salirse con a. izpeljati kaj
    salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
    se ha salido la leche mleko je prekipelo
    salirse del compás priti iz takta
    salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
    se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
    salir mal parado slabo se odrezati
  • shy1 [šái]

    1. pridevnik (shyly prislov)
    plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
    pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
    ameriško, sleng ki je izgubil, brez
    ameriško reven (of z)

    shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
    I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
    a shy place zloglasen kraj
    this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
    to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
    to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
    to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
    to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
    once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji

    2. samostalnik
    plašljivost (konja)

    3. neprehodni glagol
    plašiti se, odskočiti (o konju)
    figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se

    to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
    to shy off preplašiti
  • smarrire

    A) v. tr. (pres. smarrisco) izgubiti, izgubljati; ne najti:
    smarrire il cammino zgubiti se, zgrešiti pot
    smarrire il filo del discorso zgubiti nit zgodbe, izvajanja
    smarrire la ragione pren. zblazneti
    smarrire i sensi omedleti

    B) smarrirsi v. rifl. (pres. mi smarrisco)

    1. zgubiti se, zabloditi

    2. pren. zmesti se
  • soluţioná -éz vt. reševati, rešiti, razrešiti, najti rešitev
  • solve [sɔlv] prehodni glagol
    (raz)rešiti (problem), najti izhod (iz težav)
    arhaično razplesti, razvozlati, najti razlago za; plačati, poravnati (dolg)

    to solve a mystery rešiti (razvozlati) skrivnost
    to solve a knot razvozlati vozel
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za