Franja

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

postavi|ti se¹ (-m se) postavljati se sich stellen (tja hinstellen … ➞ → postaviti¹)
postaviti se na noge (wieder) hochkommen, sich auf die Beine stellen
postaviti se na stran nekoga Partei bekennen, Partei ergreifen/nehmen für, sich schlagen zu
postaviti se na zadnje noge žival: schönmachen, človek: figurativno sich auf die Hinterbeine stellen
postaviti se po robu komu/čemu (jemandem/einer Sache) entgegentreten, Stellung nehmen gegen, Paroli bieten, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, sich entgegenstellen, (jemandem/einer Sache) die Stirn bieten, Partei ergreifen wider, v obrambo: sich zur Wehr setzen
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen, v pozituro: in Positur werfen, figurativno sich in eine Lage versetzen
postaviti se v vrsto sich anstellen, sich anreihen
postaviti se v zasedo sich auf die Lauer legen, sich in den Hinterhalt legen
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen/stecken, (etwas) anvisieren
postaviti si omejitve sich Schranken auferlegen
postaviti se z (bahati se) Staat machen mit

prestopíti passer, changer , (bregove) déborder

prestopiti k drugi veri changer de religion, se convertir
prestopiti k drugi stranki changer de parti, figurativno tourner casaque
prestopiti na drug vlak changer de train
prestopiti na stran, k passer (ali se mettre) du côté de

próstor espacio m ; plaza f ; (sedež) asiento m ; (v gledališču) localidad f ; lugar m , sitio m

prazen prostor asiento m desocupado, plaza f libre
zaseden do zadnjega prostora atestado, abarrotado
(naredite) prostor! ¡apártense!; ¡dejen paso!
v tej dvorani je prostora za 20 oseb en esta sala caben veinte personas
odkazati komu prostor indicar a alg un asiento
napraviti prostor za hacer sitio a (ali para), (stopiti na stran) apartarse a un lado, retirarse
odstopiti komu svoj prostor ceder el asiento a alg
pustiti prostor za dejar sitio a (ali para)
rezervirati prostor reservar una plaza, (v gledališču) reservar una localidad
(za)vzeti mnogo prostora ocupar mucho lugar
zasesti (svoj) prostor ocupar un asiento

ranger [rɑ̃že] verbe transitif uvrstiti; urediti; pospraviti; automobilisme parkirati; figuré šteti (parmi med); podrediti; marine pluti (une côte ob obali)

se ranger uvrstiti se; postaviti se, stopiti na stran, napraviti prostor; figuré pridružiti se, postaviti se (du côté de na stran); pritrditi (à un avis mnenju); postati reden, redoljuben, soliden človek
ranger par ordre alphabétique urediti po abecednem redu
ranger quelqu'un à la raison spraviti koga k pameti
ranger sa voiture umakniti se, napraviti prostor s svojim avtom
ranger sous les lois, sous le joug, l'autorité de quelqu'un podvreči, podrediti komu

re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. — Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv. -ē)

1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

2. metaf.
a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

salt³ [sɔ:lt] prehodni glagol
(po-, za-) soliti; posuti sneg s soljo (da se stopi)
figurativno začiniti (s soljo), popoprati
sleng napačno prikazati, olepšati
trgovina zasoliti (račun)

salted meat nasoljeno meso
to salt an account trgovina navesti zelo visoke cene, zasoliti cene (za kako blago)
to salt the books "pofrizirati" knjigovodske knjige, prikazati večji dobiček, kot je v resnici
to salt a mine figurativno razmetati rudo po najdišču, da je videti bogatejše
to salt away, to salt down nasoliti; sleng odložiti, dati na stran, varčevati; spraviti, shraniti (denar) za rezervo

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

spravi|ti¹ (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
spraviti na kolena in die Knie zwingen
spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
spraviti na pot auf den Weg bringen
spraviti na psa herunterwirtschaften
spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
spraviti na sled auf die Spur bringen
spraviti na stran beiseiteschaffen
spraviti ob pamet wahnsinnig machen
spraviti ob živce verrückt machen
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
spraviti v začudenje verwundern
spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
spraviti s poti aus dem Weg schaffen
spraviti s sveta aus der Welt schaffen

spravi|ti² (-m) spravljati (pospraviti, dati na varno) aufheben, verstauen; (dati na stran) [beiseitelegen] beiseite legen; (zavarovati) sicherstellen; pod ključ: wegschließen
spraviti na varno in Gewahrsam bringen, in Sicherheit bringen
spraviti v klet ozimnico ipd.: einkellern

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

stool [stu:l]

1. samostalnik
stol brez naslonila, stolček; pručica, trinožniček, klečalnik
medicina stolica; stranišče; panj (štor) s poganjki; kos lesa, na katerega se pritrdi vaba v obliki ptice
arhitektura prag pri oknu

camp stool prenosen, zložljiv stol
folding stool zložljiv stol
music stool stolček pri klavirju
night stool medicina sobno stranišče
office stool visok pisarniški stol
to fall between two stools usesti se, priti med dva stola, figurativno ne uspeti, spodleteti
to go to stool medicina iti na stolico (na stran)

2. neprehodni glagol
botanika poganjati mladike
zastarelo iti na stolico
ameriško pustiti se privabiti (o ptičih)

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stópiti² dar un paso; dar pasos; andar, caminar

stopiti iz salir de
stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
stopiti h komu acercarse a alg
stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
stopiti komu pred oči presentarse ante alg
stopiti pod streho ponerse bajo techo
stopiti v stike z entrar en relaciones con
stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1^o de mayo)

stow [stóu] prehodni glagol & neprehodni glagol
naložiti, natovoriti; natrpati (with z)
zlágati, skladati (blago)
sleng prenehati (s čim); skriti

to stow a wag(g)on naložiti vagon
stow that nonsense! nehaj s to neumnostjo!
stow that!, stow it! nehaj s tem!
to stow away prehodni glagol pospraviti, dati (na) stran
neprehodni glagol
potovati kot slepi potnik

stran⁴ ženski spol (-i …)

1.
na stran beiseite
dati na stran [beiseitestellen] beiseite stellen, denar: beiseite bringen, (varčevati) auf die hohe Kante legen, zurücklegen
dati na stran (proč) wegtun, forttun
šalo na stran Scherz beiseite
na strani beiseite
govoriti na strani beiseite sprechen
korak v stran der Seitenschritt
skok v stran der Seitensprung

2.
iti na stran zur Toilette gehen, austreten
morati na stran mal müssen, nötig müssen

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!