Franja

identitet|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Identität
… identitete Identitäts-
(izrek o der Identitätssatz, filozofija die Identitätsphilosophie, izguba der Identitätsverlust, kriza die Identitätskrise, ugotavljanje die Identitätsfeststellung)
načelo identitete der Satz von der Identität, der Identitätssatz, das Identitätsprinzip
razkriti svojo identiteto sich zu erkennen geben

2. matematika (element ena) die Identität, das Einselement; operator: die Identität

indeterminazione f

1. indeterminacija:
principio di indeterminazione fiz. načelo indeterminacije

2. neopredeljenost, nedoločenost

3. neodločnost, omahljivost

inertia [inə́:šiə] samostalnik
fizika inercija, vztrajnost, lenivost
kemija počasna reakcija
figurativno lenoba, lenobnost, nedelavnost

law of inertia načelo inercije
momentum of inertia inercijski moment

īn-stituō -ere -stituī -stitūtum (in [praep.], statuere)

1. postaviti (postavljati) v kaj ali kam: vestigia nuda sinistri instituēre (log. pf.) pedis V. trdno stopajo z golo levo nogo, vitem, arborem Suet., olera Aur., segetes Varr., pulvinar N.; z inf.: amphora fumum bibere instituta consule Tullo H. postavljena (v sušilnico), da se navleče dima; pren.: argumenta in pectus multa institui Pl., aliquem in animum Ter. srčno se okleniti.

2. s prolept. obj.: postaviti (postavljati), napraviti, narediti, (o)snovati, prirediti (prirejati), (z)graditi: institutas turres hostium admiratur C., pontem, pilorum numerum C., amphora coepit institui, cur urceus exit? H., ubi institui vineae possunt Ci., iste textrinum instituit Ci., tabulas ait ab Hirtuleio institutas (esse) Ci., instituit officinam Syracusis Ci., earum rerum mercatum Ci., quid adtinet codicem instituere? Ci. glavno knjigo narediti, dapes V., epulas Sil. pojedino pripraviti, convivia Suet., naves C., prata nova Col., plantaria Plin. drevesna sadišča narediti, bibliothecam Plin., solem Lact. ustvariti, officinas armorum N., aras Val. Fl., munitiones C., exedria Ci., oppida Amm., moenia Aur., metalla L., aerarium, stipendia, portoria Suet.; occ.
a) (čete) (raz)postaviti ((raz)postavljati), razvrstiti (razvrščati): aciem instituerat C., exercitus nostro more institutus Ci., duas legiones S., partem copiarum pro vallo Auct. b. Afr.
b) s predik. acc.: koga za kaj postaviti (postavljati), narediti, namestiti (nameščati) koga, vzeti koga v službo, zaposliti koga: heredem instituit Oppianicum Ci., aliquos sibi amicos Ci.; potem tudi brez predik. acc.: tutorem liberis non instituit Ci., tyrannis institutis leges extinguuntur Ci., qui primum instituit decumanos Ci., instituit mulier accusatores Ci., remiges ex provinciā i. C.

3. metaf. pripraviti (pripravljati) kaj ali se k čemu, na kaj, podvze(ma)ti, prirediti (prirejati), zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se; abs.: propinqui quemadmodum instituerant, profecti sunt Ci., nos, ut instituimus, ad reliqua pergamus Ci.; z obj.: instituere litium actiones malebat Ci., ipse novas adsignationes instituit Ci., amicitiam cum aliquo i. S., institutus cursus Ci. pričeti, id iudicium Verres sua sponte instituit Ci., instituta est quaestio de eius morte Ci., iter i. H., viam Ci., sermonem C., triumphum Cu., delectum Ci., historiam Ci., condicionem Ci., negotium Pl.; z inf. skleniti, zavzeti se, nameniti se, kaniti, nameravati, odločiti se: Corn., Amm. idr., quod institueram dicere Ci., parietem ducere instituit Ci., cives ad necem producere instituit Ci., nunc tractare causam instituimus Ci., castra munire C., topica Aristotelea conscribere Ci., historias scribere H., libellos componere Suet., facere theatrum Vell. pričeti gradnjo gledališča, oppidum oppugnare Ci., tempus eius interficiendi quaerere N.; occ.
a) kaj (novega) uvesti (uvajati), napraviti, ustrojiti, določiti (določevati), odrediti (odrejati): omitto Etruriae institutos dies (festos) Ci., instituit ludos O., portorium vini i. Ci., regnum, novam religionem Ci., sumptus, qui antea non erant instituti Ci., poena a te in illum instituta Ci., i. censum L., leges Iust., inferias Suet., ferias Latinas Aur., nundinas, collegium Plin. iun., certamen Suet.; z inf.: ut facere instituerat C., Daphnis tigres subiungere curru instituit V., quos ab initio habere secum instituerat C.; z ACI: frumentum plebi dari instituerat Vell.; s finalnim stavkom: Arcesilaus instituit, ut dicerent … Ci., Dionysius instituit, ut barbam sibi adurerent Ci.
b) kaj (starega) urediti (urejati), uravna(va)ti: civitates Ci., civitatum mores S., ab adulescentia vitam S., familia bene instituta Q.
c) učiti, v čem poučiti (poučevati), napelj(ev)ati, usmerjati, napotiti, izobraziti (izobraževati), omikati, (o)likati, oblikovati koga: aliquem a puero Ci., si in pueritiā non his artibus institutus eras Ci., nos ita a maioribus instituti sumus Ci., sic tu instituis adulescentes? Ci., vir … non ita institutus Ci., homines liberi liberaliterque instituti Gell., oratorem artibus i. Q., litteris Q., Aur., aliquem ad dicendum Ci., aliquem ad omne officii munus Ci., aliquem ad lectionem Q., doctrinā liberaliter Ci., disciplinā Romanā, paribus disciplinis Suet., boves ad aratrum Col. priučiti k plugu, navaditi na plug, elephantos Cu. (iz)uriti; z inf.: Ceres mortales vertere terram instituit V., aliquem Latine loqui i. Col., Pan primus calamos cerā coniungere plures instituit V. — Od tod subst. pt. pf. īnstitūtum -ī, n

1. uredba, ureditev, ustroj, običaj, šega, navada: estne hoc praetoris institutum an edictum tyranni? Ci., addite nunc eius instituta Ci., vetere instituto publicanorum Ci. po starem običaju, haec a maioribus instituta accepimus Ci., Graeculorum instituto de me contionem interrogare solebat Ci., decumas contra instituta vendere Ci., ne quid novi fiat contra instituta maiorum Ci., meretricium Ci. posel, opravilo, imperii Aur.; occ.: per eos annos ex instituto militem non dederunt L. po dogovoru (pogodbi), virorum bonorum instituto vivere Ci. po navadi.

2. (pričeto ali nameravano) podjetje, nakana: non tam facile interrupta contexo, quam absolvo instituta Ci. pričeta dela, omnes eius instituta laudare facilius possunt, quam aemulari Ci., non ad nostrum institutum pertinet Ci.; occ. namera, namen, načrt, naklep: manere in instituto meo videor Ci., institutum vitae capere Ci., N. načrt za življenje, načelo, confusius agere quam institutum postulat Ci.

3. pouk, napotilo, napotek, v pl. = (s poukom vcepljena) načela: abundare praeceptis (teoretično) institutisque (praktično) philosophiae Ci., Cynicorum Cu., mores, instituta, facta Ci., optimis institutis mentem infantium informare Q.

intervēnto m

1. poseg, posredovanje

2. pravo nastop (kot stran v procesu)

3. diskusija

4. intervencija, vmešavanje, poseganje:
principio del non intervento načelo nevmešavanja

5. med. kirurški poseg, operacija

6. šport posredovanje; akcija

istovétnost (-i) f

1. (identičnost, enakost) identità:
istovetnost gledišč identità di vedute

2. jur. (skladnost, ujemanje s podatki) identità, conformità:
istovetnost obtoženca l'identità dell'accusato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. načelo istovetnosti principio di identità

izključit|ev ženski spol (-ve …) iz stranke, organizacije, šole, razlogov, publike …: der [Ausschluß] Ausschluss, die Ausschließung (iz šole [Schulausschluß] Schulausschluss, iz stranke [Parteiausschluß] Parteiausschluss, kazni Strafausschließung, krivde Schuldausschließung, odgovornosti [Haftungsausschluß] Haftungsausschluss)
izključitev javnosti [Auschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit (z unter)
izključitev z univerze die Exmatrikulierung, Exmatrikulation
šport der Platzverweis
pravo razlog za izključitev der Ausschließungsgrund
načelo izključitve protislovja Satz vom verbotenen/ausgeschlossenen Widerspruch
načelo izključitve tretjega Satz vom ausgeschlossenen Dritten

javnost² ženski spol (-i …) lastnost: die Öffentlichkeit, die Publizität; (očitnost) die Offenkundigkeit
dolžnost javnosti die Publizitätspflicht
načelo javnosti pravo der Öffentlichkeitsgrundsatz, das Publizitätsprinzip
pravo pravica javnosti das Öffentlichkeitsrecht

jávnost (-i) f

1. pubblico:
z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico

2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
načelo javnosti il principio della trasparenza

kavzalnost ženski spol (-i …) Kausalität
načelo kavzalnosti das Kausalitätsprinzip, das Kausalgesetz

kavzálnost causalité ženski spol

načelo kavzalnosti principe moški spol de causalité

kavzálnost causalidad f

načelo kavzalnosti principio m de causalidad

konsenz [é] moški spol (-a …) der Konsens, die Einstimmigkeit; minimalni: Minimalkonsens
načelo konsenza das Einstimmigkeitsprinzip
za kar je potreben konsenz konsenspflichtig
za X je potreben konsenz X ist konsenspflichtig

kontradiktórnost (-i) f contraddittorietà:
jur. načelo kontradiktornosti il principio della contraddittorietà

koristnost ženski spol (-i …) die Nützlichkeit; die Nutzbarkeit; die Utilität; der Nutzen
marginalna koristnost der Grenznutzen
splošna koristnost der Gemeinnutz
načelo koristnosti das Nützlichkeitsprinzip

lážje

A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio

B) lážje (-ega) n
nič lažjega kot to più facile di così si muore
načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile

metodičen pridevnik
1. (o metodi dela) ▸ módszertani, metodikaiZnotraj same vadbe se v posameznih športih spreminjajo metodični pristopi. ▸ Magán a képzésen belül sportáganként eltérők a módszertani megközelítések.
Z didaktičnega in metodičnega vidika piše o tujem jeziku na razrednji stopnji osnovne šole. ▸ Az általános iskola alsó tagozatának idegennyelv-oktatásáról ír didaktikai és módszertani szempontból.

2. (načrten; premišljen) ▸ módszeres, metodikusPri svojih ciljih vztraja z metodično natančnostjo, ampak vedno nevsiljivo. ▸ Céljai mellett módszeres pontossággal, de arrogancia nélkül kitart.
Je zelo miren človek, v politiki pa je zelo odločen in metodičen. ▸ Nagyon nyugodt ember, a politikában pedig nagyon határozott és módszeres.

3. kinematografija, gledališče (o načinu igranja) ▸ módszeres
Kot metodični igralec, torej kot igralec, ki svojo vlogo intenzivno doživlja, ste znani po tem, da tudi po snemanju izginete v upodabljanem liku. ▸ Módszeres, azaz a szerepét intenzíven átélő színészként arról ismert, hogy az ön által alakított szereplő vonásai a forgatás után is megmaradnak önben.

moto samostalnik
1. (vodilo; načelo) ▸ mottóNjihov moto je zagotoviti kakovosten izdelek še tako zahtevnemu kupcu. ▸ Mottójuk, hogy még a legigényesebb ügyfeleknek is minőségi terméket nyújtsanak.
Na poti me vedno spremlja moj moto, da s trdim delom vedno dosežeš še tako visoko zastavljeni cilj. ▸ Végigkísér az úton a mottóm, mely szerint kemény munkával mindig eléred a célod, legyen az bármilyen magasröptű.

2. (slogan) ▸ mottó, jelmondat Moto prireditve je Preživimo dan na rolerjih. ▸ A rendezvény mottója: Görkorcsolyázzuk végig a napot.
Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. ▸ Az akció mottója a következő volt: Minden tanuló egy kis papírt.

nedolóčenost (-i) f indeterminazione, indeterminatezza:
fiz. načelo nedoločenosti principio dell'indeterminazione

nèdolóčenost indétermination ženski spol , vague moški spol ; indécision ženski spol

(fizika) načelo nedoločenosti principe moški spol d'incertitude